s56rga je napisal/-a:Smo in tudi deluje, sicer z drugo opremo.
Bi ti pa prej priporočal, da preveriš prenos bližje bazni postaji.
Ni nujno, da je slab signal kriv za slabo hitrost prenosa.
jmivsek je napisal/-a:Samo dodati parabolo gotovo ne bo šlo, ker ima SXT že svojo parabolo v ohišju. Da bi jo zamenjal z večjo, pa tudi ne verjamem da bo šlo, ker je, kolikor poznam Mikrotike, le-ta tesno povezana z ohišjem. Ponavadi je naparjena kovinska barva na plastiko le-tega.
Za večji doseg bo edina možnost zamenjava z anteno iz serije LHG, ki ima rešetkasto parabolo z večjim premerom.
Lep pozdrav
Janko
jmivsek je napisal/-a:Samo dodati parabolo gotovo ne bo šlo, ker ima SXT že svojo parabolo v ohišju. Da bi jo zamenjal z večjo, pa tudi ne verjamem da bo šlo, ker je, kolikor poznam Mikrotike, le-ta tesno povezana z ohišjem. Ponavadi je naparjena kovinska barva na plastiko le-tega.
Za večji doseg bo edina možnost zamenjava z anteno iz serije LHG, ki ima rešetkasto parabolo z večjim premerom.
Lep pozdrav
Janko
kobranka je napisal/-a:Lahko poskusiš, ne vem pa kaj boš s tem pridobil? Verjetno ciljaš na bazno postajo v frekvenčnem območju B3 kjer bi dobil višji pretok. Če iščeš to moraš v zakup vzeti še katero kategorijo imaš na razpolago. Kategorija 7 ni nič boljša od kategorije 6 razen, če ti je prioriteta upload.
Jaz imam večino časa na kategoriji 6 in B20 dolvlek z 50M preko tega pa neboš šel, če ga ne premakneš na B3. Imam pa priklopljene zunanje antene, če ne ob dežju sploh nebi vleklo in bi moral biti vesel z 10M. Še tam kjer imajo kategorijo 4 in na razpolago v bližini močne bazne postaje, jim le občasno "butne" do nekje 70M večino časa je pa do 50M.
Katastrofa,...mucek je napisal/-a:Satelitski krožnik je narejen za 10–12 GHz.
VolkD je napisal/-a:Katastrofa,...mucek je napisal/-a:Satelitski krožnik je narejen za 10–12 GHz.
Najprej je treba povedati, da je "satelitski krožnik" nekaj kar ne služi prehrani. Je običajna parabolična antena. Za parabolične antene pa je znano, da so izjemno (največ od vseh anten) širokopasovna. Navajanje, da je antena, za katero vemo, da je parabolična, narejena za območje široko 20% glede na center frekvence; izjava je torej nesramno zavajajoča.
Precej bolj pošteno bi bilo povedati odvisnost ojačanja take antene glede na premer: Če premer povečamo za še enkrat, torej vzamemo anteno z še enkrat večjim premerom pridobimo 6db na ojačenju pri enaki frekvenci.
Še bolj pošteno bi bilo povedati odvisnost ojačanja take antene glede na frekvenco: Če frekvenco podvojimo pridobimo ravno tako 6db pri ojačanju ( pri tem seveda premer pustimo nespremenjen).
Naslednja zadeva, ki vpliva na delovanje antene je izkoristek antene. Ta je odvisen od marsičesa, naj omenim le razmerje med premerom in globino antene, pomembna je seveda tudi natančnost izdelave. Pri tem je natančnost, oziroma odstopanje od idealne oblike treba meriti z enotami, ki so sorazmerne valovni dolžini za katero bo antena uporabljena. ( Mogoče bo prejšnja definicija za neznalce malo nerodna, zato bom v razmislek dodal še tole. Vsi odbiti signali od površine parabolične antene se sofazno srečajo v fokusu. Če ima površina napako ( štulasta/deformirana antena) za recimo 3 cm, potem je to pri valovni dolžini signala 5GHz kar pol valovne dolžine. To pa pomeni, da bo signal v fokus prišel protifazno in se bo od ostalih koristnih signalov odštel).
Ne nazadnje je treba upoštevati še sevalni elemet. Slednji običajno ni tako zelo širokopasoven kot antena sama. Če je to dipol pa sploh ne. No običajno se v parabolične antene ne daje dipola, ampak bolj široke sevalce kot so recimo log-periodic ali horn z bučkasto uteženim sevalcem. Iz tega sledi, da nenadoma širokopasovnost sploh ni več problem.
Kje je potem sploh nerodnost ? V pokrivanju površine parabole. Če sevalni element ne pokrije cele parabole je situacija enaka, kot če na delih, ki niso pokriti, parabole sploh nebi bilo.
Razlaga za horn je nekoliko bolj komplicirana, zahteva malo grafičnega risanja, zato jo bom zaenkrat izpustil. Lažje je razložiti log-periodoc sevalni element. Ta element je sestavljen iz več različno dolgih dipolov, da zagotovimo širokopasovnost. Zdajle se bom zaradi poenostavitve malo zlagal/zanemaril bom medsebojni vpliv dipolov. Glede na frekvenco bodo najbolj nihali le dipoli, ki so bližje valovni dolžini /2, /4. Če se torej frekvenca spreminja se bo izvor energije gibal bližje ali dlje iz ali v fokus. S tem pa bomo bolj ali manj osvetljevali celo površino parabole. (O rodovih pa (zaenkrat) nič).
Pri sprejemanju zelo šibkih signalov pa je treba v zakup vzeti še razmerje signal/šum. V želji čim večjega ojačanja se skuša zagotoviti, da bi bila obsijana čim večja površina parabole. Če le malo pretiravamo, ... Ja na oddaji lahko v današnjih časih nekaj db hitro pokrijemo z nekaj več energije. Problem rešen. Kaj pa sprejem ? Če imamo pokrito površino cele parabole in za vsak slučaj še malo čez, bomo razen signala iz točno določene smeri sprejemali še šum, ki pride mimo parabole v sevalni element. Če je to samo šum, je mogoče še v redu, lahko pa sem zaidejo tudi konkretne motnje.
Naj omenim še, da je kljub temu, da je parabolična antena okrogla in lepo simetrična, polarizacija signala odvisna le od polarizacije sevalnega elementa (če zanemarimo nepravilnosti pri izdelavi antene).
Na hitro obnovimo še znanje o polarizacijah (linearne; vertikalna, horizontalna, mešana- pod raznimi koti// krožna; levo krožna, desno krožna). Pa še najbolj pomembna zadeva - ob odboju se polarizacija spremeni v odvisnosti od vpadnih kotov na odbojno površino, za krožno pa se spremeni smer vrtenja in če kot odboja ni ravno 90° dobimo še eliptično komponento.
Na hitro,.... če imamo osvetljeno preveliko površino parabole, torej v sevalni element sprejemamo tudi signale, ki pridejo mimo parabole se nam lahko zgodi, da bomo sprejeli sicer željeni signal, a odbit od nekje, z nedefinirano polarizacijo. Zaradi gibanja zraka se ta polarizacija lahko tudi spreminja tekom časa. Zadeva rezultira tako, da se ta signal nekaj časa odšteva nekaj časa pa sešteva. Pri analognih komunikacijah je zadeva pozitivna vsaj v trenutku seštevanja, pri digitalnih pa niti to ne. Signala je brez tega pojava dovolj, če ga je še malo več zadeva zato ne deluje nič bolje, če ga je pa manj, pa zadeva lahko pade. Večinoma ljudje nikoli ne pomislijo, da se jim to dogaja, ker imajo preosvetljeno parabolo (sevalni elemet sveti/sprejema) signal preko roba parabole.
Najprej je treba povedati, da je "satelitski krožnik" nekaj kar ne služi prehrani. Je običajna parabolična antena. Za parabolične antene pa je znano, da so izjemno (največ od vseh anten) širokopasovna. Navajanje, da je antena, za katero vemo, da je parabolična, narejena za območje široko 20% glede na center frekvence; izjava je torej nesramno zavajajoča.
Svetloba je elektromagnetno valovanje. So pa frekvence zato bistveno višje.luccabrassi je napisal/-a:PS: če se za svetlobo različno obnašata ali se tudi za RF ?
luccabrassi je napisal/-a:vprašanje je zato ker je sferično parabolo dosti lažje narediti kot parabolično , potem sklepam da so satelitski krožniki sferični
Pri sferi vzporedni snopi ne bodo končali v točki.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov