Napisal/-a VolkD » 15 Avg 2019, 15:48
s54mtb, res je. Zato pa je treba, v nasprotju z mnenjem mnogih, strupene gobe brezpogojno dobro poznati. Sploh tiste smrtne. Ljudje se ponavadi učijo prepoznavati užitne gobe in še to le tiste najbolj popularne.
Pravilno je pa tako, da ješ le tiste, ki jih res dobro poznaš in greš samostojno nabirat šele ko res dobro poznaš tudi vse strupene, še posebej smrtno nevarne.
Vmes med tema dvema skupinama je pa polje učenja. Tako na strani užitnih, kot na strani strupenih, a ne ravno nevarnih.
Če mislite, da sem že vse povedal, se varate. Imamo še vsaj dve, če ne celo tri velike skupine.
Ena skupina so neužitne in pa za uživanje nepomembne gobe. Kakšne gobe sodijo v to skupino ?
Tu najdemo gobe, ki so odvratnega in/ali vonja okusa, ali pa so tako drobcene in/ali redke, da večinoma ni kaj uživati.
Primeri:
Zlatosočna mlečnica. Danes sem videl eno, a je bila že skoraj povsem razpadla. Goba ni užitna zaradi grenkega in istočasno pekočega okusa.
Kratkobetna mlečnica. Pogosto se jih vidi v grapah, kjer je več vlage. Ima rada kraške hraste in gabre. Okus je enormno pekoč. Zgodba, da so jih včasih koristili namesto popra je izmišljena.
Grenki goban. Pri nas je manj pogost, raste sicer pod borovci, a ima raje smreko, saj ga v gozdovih nanoškega pogorja vidim pogosteje. Je grenak, grenak in še enkrat grenak. Dokler je še čisto čisto majhen se ga da zamenjati s kako drugo vrsto jurčkov/gobanov. Jedi v kateri je en sam košček tega gobana gotovo ne bo nihče jedel.
Mnoge od teh vrst so marsikje označene kot rahlo strupene. Resnica pa je, da je to področje izjemno slabo raziskano, ker takih gob ljudje preprosto ne jedo.
Naslednja skupina so gobe, ki so pogojno užitne. Te gobe praviloma vsebujejo strupe, ki jih pa v glavnem s termično obdelavo uničimo, ali pa se izlužijo v vodo. So tudi take, katerih strup deluje le pod določenimi pogoji.
Primeri:
Štorovka je domače ime te gobe, bolj natančno je dobova mraznica. Je izjemno dobra in okusna goba, sam sem jih šel nabirat tudi 100km daleč. Vendar je ta goba surova in tudi nepravilno pripravljena strupena. Ne sicer smrtno, a lahko povzroči kar veliko težav. Driska, bruganje, slabo počutje, glavoboli. Človek je lahko cel teden ubogi.
Najpogostejša napaka je, da gobo lepo zrežemo in kot tako uporabimo v omaki, rižoti, celo z jajci sem že videl jesti bodočega nesrečnika.
Štorovko je treba prekuhati. Voda naj vre vsaj 1 minuto, nato pa je treba to vodo zavreči. V njej so namreč raztopljeni že razkrojeni strupi, ki pa so tudi strupeni. Ocejene gobe so užitne, zelo dobre in vsestransko uporabne. Tudi za rižoto!
Mavrah. To je domače ime za cel kup gob, ki vsi spadajo med smrčke. Nekateri smrčki pa so pogojno strupeni. Tak je recimo debelobetni smrček. To je pravzaprav mavrah, ki se najpogosteje pojavlja in je tudi najbolj cenjen, saj je nekoliko večji, kot ostali. Surov je strupen, povzroča drisko. Njegov strup razpade pri termični obdelavi, snovi, ki pri tem nastanejo niso strupene. Tako gobo torej lahko paniramo, saj se pri tem cela goba dovolj segreje, da strupi razpadejo.
Če gobo samo rahlo popražimo in nanjo umešamo jajce, je driska zagotovljena.
Tintnica po domače. Tintnic je več, no tale ima ime prava tintnica. Je zelo dobra goba. Vsestransko uporabna. Jaz jo imam najraje panirano. Lahko pa jo tudi pražimo s česnom in petršiljem, dodamo jajce preko,... Tudi v juhi je odlična. Zelo resen problem, pa lahko imamo, če v rku naslednjih 24 ur zaužijemo alkohol. Več kot je alkohola, večji problem imamo.
Tretja skupina so gobe, ki so zaradi svoje redkosti in/ali velikosti ostale neraziskane. Nekatere so tudi že raziskane, a izsledki niso objavljeni. Včasih namerno. Zadnje čase se to popravlja.
Primeri:
Najbolj razvpit primer je Rdeča mušnica. Mnogi jo preprosto uvrščajo med strupene gobe in ... tiščanje glave v pesek ponavadi ne pomaga. Pri tej gobi še marsikaj ni raziskanega. V nekaterih predelih Rusije to gobo jedo. In to brez posledic. Do sedaj je odkrito to, da imajo gobe, ki tam rastejo drugačno razmerje substanc, kot tiste, ki so pri nas. A vam v Rusiji kljub temu odsvetujem jesti to gobo. Odkrito je namreč, da imajo ljudje s teh področij nekatere encime, ki strup rdeče mušnice razgradijo. Teh encimov mi nimamo. In tudi v tej točki še ni vse jasno. Znano je namreč, da so se ruski turisti s teh področij zastrupili z rdečo mušnico nekje v severni Italiji. Encimi jim torej niso ravno pomagali.
Ve se torej to, da je sestava strupov v rdeči mušnici zelo odvisna od tal kjer goba raste.
Drugi del misterije so pravzaprav odkrili naši predhodniki že zdavnaj, a se ga nekako skriva. Če je 1/4 zelene mušnice usodna za človeka, potem je treba povedati, da rdeča mušnica vsebuje precej manj tega enakega strupa (muskarin). Tudi samo eno desetino ali celo še manj. Morali bi se torej krepko najesti, da bi tej gobi tudi podlegli.
Vsebuje pa ta goba še druge snovi in toksine, ki pa imajo lahko tudi nepredvidljivo zabavne učinke. So namreč halucinogeni. Ibotenska kislina je snov zaradi katere to gobo mnogi uvrščajo med strupene gobe (tako za vsak slučaj).
Naši predhodniki so gobo uporabljali pri raznih obredih, saj je izzivala ljudem nepojasnjena "videnja" (halucinacije).
Nore gobe. Psilocibe. V Sloveniji v naravi raste več kot deset vrst tovrstnih gob. Uradno so uvrščene med strupene. Nisem pa še nikoli slišal, da bi kdo od njih umrl zaradi primarne zastrupitve. Se je pa zgodilo, da je človek zaradi psihadeličnega učinka končal pod avtom. Ampak pod avtom končajo ljudje tudi zaradi preveč popitega piva. Precej bolje bi bilo, če bi te gobe uvrstili med droge, ker to tudi so. Toksičnost teh gob je v resnici zanemarljiva; sladkor v količinah, ki se danes uporabljajo je za telo bolj strupen.
Veliki lovkar. Uvrščajo ga v neužitne gobe, nekateri avtorji knjig pravijo tudi, da je strupen. Je v resnici precej neraziskan. To kar zagotovo vem, je, da je strupen za polže. Ampak polži imajo drugačen prebavni mehanizem od ljudi, saj brez problema zmažejo zeleno mušnico.
Lesne gobe Velika večina lesnih gob ni raziskanih. Zanje se ne ve kakšna je njihova užitnost. Pri stari gobi, ki otrdi je jasno, da ni užitna. Kaj pa ko goba komaj raste. Čisto prevelika raznolikost in ponudba ostalih vrst je kriva, da o tem ne vemo ravno veliko.
Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo bolečine, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijowww.S5tech.net