Rešitev kmetijstva

[valter]

Ufa , mi v nedeljo zmanjka krompirja za moje kokoške... Pa grem v market .. ko se vračam , se še ustavim na "tržnici..." V roki držim deset (10 KG) krompirja za katerega sem plačal 1,5€ (da se bo slišalo več , poldrugi evro..) in gledam "sestro" moje vreče , ki jo nadobudni branjevec prodaja po 8 (osem) € (moram priznati da je bilo v "sestersko " vrečo dodanega tudi nekaj lastnega dela branjevca je odrezal nalepko.......)
Pa se mi tam na TV-ju jezijo , zakaj je na policah marketa mleko trikrat dražje od odkupne cene pri kmetu
Sedaj sem čisto na dnu... kaj mi je za storiti????? Za moj paket jajc mi dajejo 3 € ... V Šparu "zanj" plačam nekaj "čimtežmov" ... Peklenske muke , kaj mi za storiti ?? naj ostanem budala in grem v nebesa , ali postanem pameten in grem kamor se mi srce "poželi"...???

[S53AL]

Če kdo rabi krompir se naj drugo leto oglasi pri meni. Je zastonj. Ponavadi ga je okoli 200kg viška.

[RudiP]

Ufa , mi v nedeljo zmanjka krompirja za moje kokoške... Pa grem v market .. ko se vračam , se še ustavim na "tržnici..." V roki držim deset (10 KG) krompirja za katerega sem plačal 1,5€ (da se bo slišalo več , poldrugi evro..) in gledam "sestro" moje vreče , ki jo nadobudni branjevec prodaja po 8 (osem) € (moram priznati da je bilo v "sestersko " vrečo dodanega tudi nekaj lastnega dela branjevca je odrezal nalepko.......)
Pa se mi tam na TV-ju jezijo , zakaj je na policah marketa mleko trikrat dražje od odkupne cene pri kmetu
Sedaj sem čisto na dnu... kaj mi je za storiti????? Za moj paket jajc mi dajejo 3 € ... V Šparu "zanj" plačam nekaj "čimtežmov" ... Peklenske muke , kaj mi za storiti ?? naj ostanem budala in grem v nebesa , ali postanem pameten in grem kamor se mi srce "poželi"...???

Ostani pameten in pojdi kamor si želiš !

LP Rudi

[s54mtb]

Rešitev za kmetijstvo je lahko koopica projektov, ki povezujejo sodobne tehnologije in naše vrtičkarsko kmetijstvo. Z ruskimi stepami ne moremo tekmovat, saj je tam ena njiva večja od cele Slovenije. Prav tako ne s francoskimi vinogradi, italijanskim sadovnjaki in španskimi nasadi. Vsaj v ceni ne. Lahko pa nehamo jamrat in se gremo sodobno kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki bo drugim dalo zgled, kako se da delat s pomočjo novih idej in s povezovanjem panog in vnosom tehnologij v te panoge. Razpisov za sredstva je neverjetno veliko in EU kar čaka, da ga kdo pobere. Na tem področju so možnosti tako velike, da je treba samo rokave zavihat. Pri tem ne velja "če mi ne bomo pobrali teh sredstev, ga bodo pa drugi". Ne, drugi jih bodo, ampak mi jih lahko tudi.

Evo, par aktualnih razpisov:
http://www.interreg-danube.eu/about-dtp ... priorities
http://ec.europa.eu/programmes/horizon2 ... land-water
http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.g ... 150920.pdf

Zdaj pa konec jamranja in akcija.

[Proteus]

Za začetek bi morali državo debirokratizirati.

Bom navedel samo en primer; želiš na primer narediti bazen v katerem bi zbiral meteorno vodo, ki bi jo lahko kasneje uporabil za zalivanje.
V bistvu se za ta namen uporabljajo dokaj banalne zadeve, skoplješ jamo in vanjo položiš folijo za bazene. Skratka dan ali dva dela.

Da lahko to narediš moraš prebroditi toliko birokratskih ovir, da te zadeva mine.

[s54mtb]

Da lahko to narediš moraš prebroditi toliko birokratskih ovir, da te zadeva mine.

Hm, pri nas to ponavadi naredimo s krampom in lopato. Še nisem videl, da bi kak državni uradnik hodil okrog hiš in gledal, če je kje kak bazen za meteorno vodo.

[Proteus]

Še nisem videl, da bi kak državni uradnik hodil okrog hiš in gledal, če je kje kak bazen za meteorno vodo.

Državni uradnik "imajo preveč dela", da bi kar tako hodili po terenu. Ti bodo pa takoj razložili koliko je ura, če jih bo na to opozoril kakšen dober sosed.

[s54mtb]

Še nisem videl, da bi kak državni uradnik hodil okrog hiš in gledal, če je kje kak bazen za meteorno vodo.

Državni uradnik "imajo preveč dela", da bi kar tako hodili po terenu. Ti bodo pa takoj razložili koliko je ura, če jih bo na to opozoril kakšen dober sosed.

aaaaaaaa! Ja, to pa res. Nisem pomislil na "dobre" sosede.

[s55ei]

Do večine podatkov pridejo s pomočjo letalskih oziroma orto foto posnetkov. Tam so bazeni zelo lepo vidni...

[S55RU]

Rešitev je očitno nakup kamuflažne mreže
Ali pa gradnja pod krošnjo visokega drevesa.

[BlazS]

Bazen za namakanje do 2000m^3 spada pod tako imenovane "nezahtevne" objekte.
Gradbeno dovoljenje se pridobi relativno hitro, strošek pa je minimalen.

[SamoBr]

Vi vsi ste zabljuzili,... tako kot je zabljuzila država.

Dajejo subvencije za pokošene površine. Potem pa kvazi kmetje kosijo vsem živim. Seno gre pa kam? V hudourniškem potoku gnije in naredi poplavo, ko pride hudournik.

Ampak o teh stvareh odločajo ljudje, ki o njih nimajo pojma. Ker če bi vedeli kaj delajo, tega nebi naredili. Naj dajo raje nepovratne kredite za hleve. In če hlev nima živali je treba kredit vrniti. Pa to naj velja za dobo 10 ali 15 let. Potem bo pokošeno vse in seno se ne bo valjalo vsepovsod. Pa stopnaj samooskrbe se bo dvignila.

[krko]

No da dodam še jaz malo, kot to vidi kmet. Doma imamo namreč kmetijo, ki ni ravno velika, 8 govejih živali (in ne GVŽ), kosimo pa 6 ha svojih travnikov in nekaj imamo tudi v najemu. Kmetijo imamo bolj kot ne za drag hobi, pa tudi za to, da vemo kaj jemo.
Problem se pojavlja predvsem tam, ko bi rad nekdo povečal stalež živine in išče travnike za košnjo. Nekateri so prenehali s kmetijstvom in rade volje odstopijo travnike v najem, a seveda brez subvencij. Torej po principu tukaj je moj travnik, pokosi, pospravi in delaj s senom kar hočeš. Subvencije ostanejo meni.
Problem je tudi, ker se ti travniki oddajajo kot vroče žemljice in jih je zelo težko dobiti, predvsem tiste "brez" subvencij, kaj šele tiste s subvencijami. Torej gre nekaj subvencij tudi za dopuste, avte, itd. Dokler bo tako, da če nimaš živali ali ne prodaš poljščin ne dobiš subvencij ne bo kaj dosti bolje, denar bo še vedno odtekal na nepravo mesto.

Problem je tudi z nizkimi odkupnimi cenami pridelkov. Prihodek od prodaje pšenice sploh ne pokriva več stroškov pridelave, ravno tako je pri mleku. Razliko pokrivajo subvencije. Vsaj tako si mislim.
Kmet mleko proda po nekje 32-34 centov za liter. Koliko stane v trgovini liter alpskega?
Razlika ostane prevozniku, predelovalcu in trgovcu.
Kmet glede na opravljeno delo dobi najmanj.

Koliko stane kg govedine v trgovini? Jaz ne vem, ker ga tam ne kupujemo. Trenutna odkupna cena za kmeta je nekje 3,2 € za kg. Vso razliko pobere trgovina, nekaj tudi klavnica. Cena bi morala biti nekje vsaj 3,7 €, da bi bilo nekako sprejemljivo za kmeta.

Z ukinitvami subvencij se strinjam, vendar anj država potem zagotovi pravično in dovolj visoko odkupno ceno za pridelke, glede na opravljeno delo.

Lahko bi še pisal, a se mi nekako ne da, ker bi lahko napisal skoraj da roman.

[SamoBr]

Dajejo subvencije za pokošene površine. Potem pa kvazi kmetje kosijo vsem živim. Seno gre pa kam? V hudourniškem potoku gnije in naredi poplavo, ko pride hudournik.

krko, imaš prav. Saj ob to sem se obregnil tudi jaz.
Subvencija za pokošeno travo ne gre na pravo mesto. To pokasirajo povsem napačni ljudje.

[gumby]

Ampak o teh stvareh odločajo ljudje, ki o njih nimajo pojma. Ker če bi vedeli kaj delajo, tega nebi naredili.

Vedo oni dobro, brez brige. Ampak $$$ je pač $$$

[Proteus]

Za začetek, subvencije so v bistvu denar, ki gre iz žepa enega državljana v žep drugega državljana.

Vsak, ki se je kdaj peljal po kmetijsko zelo razvitih državah, kot so Italija, Francija, Španija,.. je lahko opazil njive, katerih dolžina se skriva za obzorjem. No pri nas imamo na 100 metrih 10 njiv.

V tujini se kmetje med seboj združujejo v tako imenovane kmetijske zadruge na osnovi skupnih interesov. Na ta način optimirajo svojo proizvodnjo in povečujejo konkurenčnost. Zadruge so namenjene skupni uporabi: proizvodnih orodij, pakiranju, skladiščenju, trženju, predelavi proizvodov itd…

Pri nas zadruge nikoli niso/ne funkcionirajo, saj so bile/so predvsem napajališče politikov.

Torej v tujini se na teh nepregledno dolgih njivah vozijo traktorji, ki so po večini skupna last več kmetov in so na ta način bistveno bolje amortizirani. Tam vidiš tudi bistveno več traktorskih krip, kot pa pri nas.

Pri nas ima kmet za obdelavo tiste 10m široke njive praviloma nov traktor z vsaj +100HP. Nič nenavadnega tudi ni, da ima po več traktorjev, saj je premontaža traktorskih priključkov preveč "naporno" delo.

Na osnovi teh dejstev naša kmetijska proizvodnja ne more biti niti slučajno konkurenčna zahodnoevropski.

Najbolj zanimivo pa je, da večina pričakuje, da jim morajo nove hleve, traktorje, nekonkurenčne cene, itd… financirati sodržavljani.

Da bi kaj storili v optimizaciji proizvodnje, nabave in trženja to pa ne.

[eldi2011]

Zgodba iz pred nekaj let:
Kmet je posadil koruzo, da je z nje naredil silažo. Z njo naj bi hranil živali za mleko in meso.
Skratka strateška samooskrba s hrano. Za to je dobil subvencijo.

Ustanovitelj bio-plinske elektrarne je za proizvodnjo predrage elektrike tudi dobil subvencijo.

Pa sta se srečala in ugotovila, da mu lastnik elektrarne za silažo lahko več plača, kot je njegov dobiček s
pridelavo hrane. Pa strateške hrane ( s subvencijo) ni bilo, ampak je postala poceni gorivo za proizvodnjo
spet subvencionirane elektrike.

Sodržavljani smo preplačali dvakrat !!

Pa nista kriva ne kmet in ne lastnik elektrarne. Država jima pač ni tega prepovedala.


lp
Robi.

[Toni]

Torej v tujini se na teh nepregledno dolgih njivah vozijo traktorji, ki so po večini skupna last več kmetov in so na ta način bistveno bolje amortizirani. Tam vidiš tudi bistveno več traktorskih krip, kot pa pri nas.
Pri nas ima kmet za obdelavo tiste 10m široke njive praviloma nov traktor z vsaj +100HP. Nič nenavadnega tudi ni, da ima po več traktorjev, saj je premontaža traktorskih priključkov preveč "naporno" delo.
Na osnovi teh dejstev naša kmetijska proizvodnja ne more biti niti slučajno konkurenčna zahodnoevropski.

Za začetek, subvencije so v bistvu denar, ki gre iz žepa enega državljana v žep drugega državljana.
...
Najbolj zanimivo pa je, da večina pričakuje, da jim morajo nove hleve, traktorje, nekonkurenčne cene, itd… financirati sodržavljani.

Država direktno iz svojega proračuna za subvencije ne da praktično nič oz. toliko kot pljunek v morje. Subvencije so evropske in veljajo za vse EU države (niso pa povsod enake). Prav tako je veliko novih traktorjev in ostale nove mehanizacije kupljenih s pomočjo evropskih sredstev, ne državnih. (Koliko katera država plačuje v ta sklad je druga tema. Recimo da približno sovpada z razvitostjo kmetijstva v državi).
Glede konkurenčnosti pa tako kot podjetje v današnjem času ni več konkurenčno s Prvomajsko stružnico, tako tudi kmet ni konkurenčen s prastarim imt-jem.

Sicer pa je tvoje "dejstvo" o starosti slovenskih traktorjev v primerjavi s tujino popolnoma zgrešeno. Povprečna starost slovenskega (registriranega) traktorja je več kot 21 let. Ja, enaindvajset. Po številu traktorjev pa smo v vrhu zaradi razdrobljenosti, kot si že sam ugotovil, zaradi slabe cestne infrastrukture ter zato, ker je pač Slovenija razgibana in hribovita dežela.

Z velikim delom tvojega prispevka pa se strinjam.

[Protoncek]

Pa nista kriva ne kmet in ne lastnik elektrarne. Država jima pač ni tega prepovedala..

Ja, za to stvar je bilo pa res bolje v jugi... danes je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. V Jugi je bilo prepovedano vse, kar ni bilo izrecno dovoljeno. Posledično tudi do gornjih "nesporazumov" ni moglo prihajati - takrat bi bilo to jasno: kriva sta oba!

[Proteus]

Sicer pa je tvoje "dejstvo" o starosti slovenskih traktorjev v primerjavi s tujino popolnoma zgrešeno. Povprečna starost slovenskega (registriranega) traktorja je več kot 21 let. Ja, enaindvajset. Po številu traktorjev pa smo v vrhu zaradi razdrobljenosti, kot si že sam ugotovil, zaradi slabe cestne infrastrukture ter zato, ker je pač Slovenija razgibana in hribovita dežela.

No pa poglejmo drugače, skozi število traktorjev na ha kmetijske zemlje. To je veliko bolj relevantno, ker skozi obdelan ha amortiziraš traktor.
SLO: 0,25 traktorja na ha
Avstrija: 0,10 traktorja na ha (tudi Avstrija je razgibana in hribovita dežela),
Francija: 0,08 traktorja na ha.

[Toni]

Jasno, obesil si se na edino stvar kjer je bilo to možno.
Kaj pa število traktorjev/ha na Islandiji, (v Švici), Estoniji, na Irskem... ? Islandci nas večkratno prekašajo, z Estonci in Irci smo pa tam tam.

Pa še izziv zate, ker imaš rad statistiko: povprečna starost in povprečna moč traktorjev v teh dveh državah (Avstrija, Francija)? Če mene vprašaš je za pravo primerjavo veliko bolj relevanten podatek obdelovalna moč traktorja/traktorjev na hektar kot pa število.
(ne bom nič tapkal z nogo)

Ne razumi narobe, imamo veliko (preveč) traktorjev glede na obdelano površino, a z dobrimi razlogi. Med njimi pa ni preveč denarja in luksuz, ker proti zahodu so naši kmetje še vedno reveži - v povprečju jasno.

[Proteus]

Ne razumi narobe, imamo veliko (preveč) traktorjev glede na obdelano površino, a z dobrimi razlogi. Med njimi pa ni preveč denarja in luksuz, ker proti zahodu so naši kmetje še vedno reveži - v povprečju jasno.

Saj traktor je samo ena izmed stvari, ki dela naše kmetije nekonkurenčne. Strošek amortizacije traktorja je pri nas več kot 3x višji, kot pa v Franciji.
Islandija ni primerljiva, ker je transport pridelkov na Islandijo bistveno dražji, kot pa v Slovenijo.

Nekaj je tukaj zelo jasno, pri taki konfiguraciji terena ne moreš konkurirati tujim proizvajalcem. Proizvodnja določenih rastlin (n.pr.: pšenica, koruza) je enostavno nesmiselna, saj je predraga. Razen mogoče v Prekmurju, pa še tam je problem s sušo. Vodo iz reke Mure pa spuščamo naprej na Hrvaško.

Vsaj po mojem mnenju je rešitev nišna/butična proizvodnja, kjer se mora kmet povezati neposredno s kupci. Razen kmeta mora biti še ekonomist, avtoprevoznik itd... Lahko pa se več kmetov združi ... in to sem hotel povedati na začetku.

Jaz mleko n.pr. kupujem na mleko-matu. Liter mleka je tam 1€ in je neprimerljivo boljše v primerjavi z Alpskim mlekom. Alpsko mleko se sploh nebi smelo imenovati mleko, temveč mlečni napitek, saj nima niti vonja niti okusa po mleku.

[borisz]

Alpsko mleko ima več skupnega s plastiko, kot z mlekom. Glej kazein (prva plastika, ki so jo pridelovali iz mleka).

[valter]

No da dodam še jaz malo, kot to vidi kmet. Doma imamo namreč kmetijo, ki ni ravno velika, 8 govejih živali (in ne GVŽ), kosimo pa 6 ha svojih travnikov in nekaj imamo tudi v najemu. Kmetijo imamo bolj kot ne za drag hobi, pa tudi za to, da vemo kaj jemo.
Problem se pojavlja predvsem tam, ko bi rad nekdo povečal stalež živine in išče travnike za košnjo. Nekateri so prenehali s kmetijstvom in rade volje odstopijo travnike v najem, a seveda brez subvencij. Torej po principu tukaj je moj travnik, pokosi, pospravi in delaj s senom kar hočeš. Subvencije ostanejo meni.
Problem je tudi, ker se ti travniki oddajajo kot vroče žemljice in jih je zelo težko dobiti, predvsem tiste "brez" subvencij, kaj šele tiste s subvencijami. Torej gre nekaj subvencij tudi za dopuste, avte, itd. Dokler bo tako, da če nimaš živali ali ne prodaš poljščin ne dobiš subvencij ne bo kaj dosti bolje, denar bo še vedno odtekal na nepravo mesto.

Problem je tudi z nizkimi odkupnimi cenami pridelkov. Prihodek od prodaje pšenice sploh ne pokriva več stroškov pridelave, ravno tako je pri mleku. Razliko pokrivajo subvencije. Vsaj tako si mislim.
Kmet mleko proda po nekje 32-34 centov za liter. Koliko stane v trgovini liter alpskega?
Razlika ostane prevozniku, predelovalcu in trgovcu.
Kmet glede na opravljeno delo dobi najmanj.

Koliko stane kg govedine v trgovini? Jaz ne vem, ker ga tam ne kupujemo. Trenutna odkupna cena za kmeta je nekje 3,2 € za kg. Vso razliko pobere trgovina, nekaj tudi klavnica. Cena bi morala biti nekje vsaj 3,7 €, da bi bilo nekako sprejemljivo za kmeta.

Z ukinitvami subvencij se strinjam, vendar anj država potem zagotovi pravično in dovolj visoko odkupno ceno za pridelke, glede na opravljeno delo.

Lahko bi še pisal, a se mi nekako ne da, ker bi lahko napisal skoraj da roman.

Krko, odmisliva druge... S prijatelji razmišljamo o recimo malo drugačnem kmetijstvu.
Ker sva kar blizu , ostani v kontaktu , kajti če nam zaživi tržnica , tu pri nas ,se nam boš verjetno z veseljem pridružil.
Seveda bomo cene določali po naši logiki (ne tako pokvarjeno kot tisti "branjevec" ki je po dvajsetih korakih 500% dvignil ceno krompirja.)
Ni vse tako črnogledo , ne velja samo kritizirati in jokati... tu ne moreš več najeti stojnice , saj je že do konca naslednjega leta vse razprodano..."alora" se da tudi s kmetijstvom kar dobro služiti...
Torej če zberemo dovolj poguma in stvar nastavimo , bomo lahko kar sodelovali , tam kjer bomo našli skupen interes.....

[krko]

Mimogrede, med počitnicami sem delal v Lokvi, v pršutarni.

No glede sodelovanja, kmetija je očetova, jaz pa obiskujem zadnji letnik srednje šole.
Glede tržnice smo že razmišljali, a bolj v smeri Ljubljane, sam nam nekako bolj ustreza. Pa tudi pridelava a naši kmetiji je bolj kot ne zase, hobi in da vemo kaj jemo, in ne za preživetje.

[Farkas]

Za nove probleme se priporoča stare preverjene recepte priporočam vsaj zadnji in drugi odstavek

[eldi2011]

Zakaj nisi šel do fevdalizma ?

Tole je totalno O.T.

[VolkD]

Ojoj,... tri leta stara tema....