Napisal/-a VolkD » 29 Apr 2020, 08:02
Moja žena peče kruh že več kot 40 let in se vam samo smeje. Tako se je tudi meni smejala, ko sem prijokal, da ni kvasa. Ob mojem začudenju je nadaljevala, da je kvas samo potuha pri peki kruha. Tudi današnje pečice z uro in regulatorji temperature so zgolj potuha.
Bel kruh je za praznike. Za doma se peče črn kruh, zdaj se ne dobi več, ker gre vse v močna krmila, a včasih se je v črn kruh dodajalo leben (nisem našel tega izraza, ali je lokalen ali pa je šel v pozabo). Leben so v bistvu otrobi, a le tisti del, ki je najbolj fin.
Razdelitev na bel za praznike in črn za vsak dan je čisto praktičnega značaja. Bel kruh se hitreje izsuši in je uporaben manj časa. Za praznike pa se pričakuje obiskov in se kruh hitreje poje. Črn kruh, še posebej z leben ostane dober dlje časa.
Še eno sem izvedel, ki prvič čujem. In sicer polkruh. Me zanima če kdo od vas sploh ve kaj to je ?
Kruh se je peklo v krušni peči (jaz sem bil tisti, ki je to peč odstranil že daleč nazaj). Peklo se je hlebce in ne štruc. Hlebec dlje časa obdrži svežino (mi ni jasno zakaj).
Polkruh je hlebec, ki ni pečen do konca, ampak le malo več kot 10 min.
Krušno peč se zakuri z drobnimi polenci in se jo razbeli s drobnim, res drobnim dračjem. Peka kruha je vzela mnogo časa, peč je bila pripravljena šele po dobrih dveh urah kurjenja. Kamenje se je moralo segreti in to ne gre hitro. Zato se je peklo le enkrat na teden. Ponavadi v soboto ali pred prazniki.
Polkruh se je držal zavit v vlažno kuhinjsko krpo na temnem na polici kake tri ali štiri dni. Potem se je dopekel v "roru". Torej v štedilniku na drva.
Hlebci so se tik pred peko porezali. Naredilo se je torej zareze z nožem. Oblika, ki je pri tem nastala je bila značilna za vsako hišo posebej, saj so te zareze pri vsaki hiši naredili drugače. To je bilo še kako pomembno, predvsem takrat, ko so kruh nosili na žegnanje.
Hlebec namenjen za polkruh ni imel nobenih zarez, ga je pa zato gospodinja zabodla. To se v resnici ni naredilo z nožem ampak z ročajem. Pri nas so bili trije taki "vbodljali". Pri sosedu so imeli samo enega, tudi štiri sem videl, le dveh ne (menda kruh z dvema prinaša nesrečo; pomenil naj bi dva gospodarja).
Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo bolečine, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijowww.S5tech.net