Vesna 60 UKV RA 45

[ivor]

Lotil sem se starega radia iz te teme. Kot sem že takrat zapisal, je radio dobro ohranjen glede na spoštljivo starost. Edino na zgornji strani škatle se je malo oluščila barva zaradi segrevanja iz notranjosti med delovanjem. Tudi notranjost je dobro ohranjena. Radio nima mrežnega transformatorja, ampak se anodna napetost dobi s polvalnim usmerjanjem omrežne napetosti (usmerjevalka UY85). Tudi napetost za ogrevanje katod se dobi neposredno iz omrežja preko predupora. Vse kurjave so serijsko povezane. V seriji je tudi NTK upor, ki zmanjša tokovni sunek pri vklopu hladnih elektronk.
Najprej sem poiskal načrt. Na spletu sem jih našel kar nekaj, a vsi so bili bolj slabo čitljivi. Vsak načrt zase je bil nepopoln, saj so manjkali nekateri podatki, ki so bili prisotni na nekem drugem, so pa zato drugi podatki manjkali. Na koncu sem iz več podobnih načrtov, po delih sestavil mojo lastno verzijo. Obenem sem popravil nekaj manjših napak, ki so se pri risanju prikradle v vseh dostopnih načrtih tega radia (okrog izhodnega transformatorja).

[ivor]

Potem sem se lotil čiščenja. Kot vsi stari radii, je tudi pri temu bila notranjost polna pajčevine in ostankov drobnih živalic, ki so tam notri nekoč našle svoj dom. Izvlekel sem šasijo iz škatle, pazljivo demontiral in varno spravil stekleno skalo. Elektronke sem prav tako varno spravil v ustrezne škatlice. Izpihal sem prah in s čopičem odstranil kar ga je še ostalo. Počistil sem šasijo z vato in detergentom.
Radio ima 2 ločeni skali in 2 ločeni vrvici, vsako za pogon svoje skale, posebej za UKV in posebej za vsa ostala frekvenčna področja (AM). Na prvi pogled sta obe skali delovali v redu, vendar sem pri poskusu premikanja ugotovil da skala za AM ne pokriva celega področja. Nekdo je preveč skrajšal vrvico, verjetno ko se je ta strgala, in kazalec se je ustavil na sredi skale pri napol odprtem vrtljivem kondenzatorju. Ni bilo druge kot vrvico zamenjati z novo in jo pravilno povleči.

[ivor]

Dvojni elektrolitski kondenzator 50+50uF je treba zamenjati z novim. Tokrat sem se prvič lotil pravilne zamenjave, tako kot to že počnejo večji mojstri od mene.
Uspelo mi je lepo odpreti aluminijski valj in izprazniti njegovo vsebino. Izbral sem dva nova elektrolitska kondenzatorja, ki gresta lepo noter. Takih imam ogromno. Če kdo rabi...

Slikano na enem pikniku

Povezal sem oba kondenzatorja.

Preostali prostor v valju sem napolnil s kartonom in vato da ne ropota. Predvidel sem tudi kratko žičko za povezavo skupnega - pola na aluminij. Aluminija nisem spajkal ali varil, ampak sem neizolirano žičko stisnil med spodnjim zamaškom z navojem in aluminijem. Vse skupaj sem nazaj stisnil in rezultat je tukaj.

Izdelan je bil še predno sem šel v 1. razred osnovne šole. To se je zgodili šele sptembra istega leta. Radio je verjetno podobne starosti.

Dvojni kondenzator je pripravljen za ponovno montažo v radio. Operacija je uspela in notranji videz bo ohranjen.

[ivor]

Sledila je zamenjava praktično vseh preostalih kondenzatorjev, bipolarnih in elektrolitskih. Od začetka sem upal, da mi ne bo treba zamenjati keramičnih kondenzatorjev 4700pF v kurjavi in v MF ojačevalniku (nevtralizacija). Meritev z mojim univerzalnim testerjem tranzistorjev (in vsega živega, kar pride v poštev v elektroniki), je pokazal pri vseh keramičnih kondrnzatorjih Vloss=0,5%. Morda je to normalno, a v moji furdi imam dosti novih nerabljenih, kjer mi kaže Vloss=0.0%. Zato sem zamenjal vse tiste, do katerih sem lahko prišel s spajkalnikom. Edino do enega, vezanega na kurjavo UCH81, nikakor nisem mogel priti in sem pustil originalnega. Drugače bi moral razdreti pol radia, ker je nad njim ravno največja gneča. Upam, da ne bom imel problemov zaradi tega.
Stari kondenzatorji rdeče barve so bili itak vsi čisto zanič, zato so hitro romali v kanto. Pri teh je bil tipično Vloss=20%. Tester je kazal tudi pretirano veliko kapacitivnost v primerjavi z označeno. Zamenjal sem jih z novimi z Vloss=0%. Katodni elektrolit in tistega v ratio detektorju sem zamenjal z bipolarnimi kondenzatorji enake kapacitete, kot ponavadi.

[ivor]

Danes sem končno prvič priklopil renoviran radio na napajanje. Uporabil sem ločilni transformator 230V/230V (1:1) ker je šasija povezana z omrežjem in je tako dosti bolj varno.
Dima ni bilo nobenega. Pilotka je lepo zagorela in vse elektronke so se lepo ogrele. Enosmerne napetosti na renoviranem dvojem filtrskem elektrolitu so bile v redu. Tudi magično oko je lepo zasvetilo. Edino zvoka ni bilo nobenega.
Pomeril sem še ostale enosmerne napetosti in ugotovil da ni napetosti na g2g4 elektronke UCH81. Upor od 22kΩ je bil prekinjen, čeprav je izgledal čisto v redu in cel. Bil je drugačne oblike kot ostali, kar pomeni da je bil nekoč že zamenjan. Po zamenjavi z novim in po priklopu antene se je radio končno oglasil.
Na SV sem dobil samo neko neznano oddaljeno postajo v tujem jeziku (tukaj v bližini ni več nobene postaje na SV). Zato je bilo na KV kar nekaj postaj s precej dobrim sprejemom, verjetno Kitajci. UKV tudi deluje, samo je zvok precej popačen. Dober zvok ne sovpada z maksimalnim sprejemom. Kot da bi bil razglašen ratio detektor.
V naslednji fazi prenove bom nanovo uglasil cel radio. Poskusil bom tudi razširiti UKV do 108MHz.

[ivor]

Upor od 22kΩ je bil prekinjen, čeprav je izgledal čisto v redu in cel. Bil je drugačne oblike kot ostali, kar pomeni da je bil nekoč že zamenjan.

Bega me vrednost tega upora, ki sem ga včeraj zamenjal. Ker je originalnega nekdo pred mano že zamenjal z drugim, na katerem je pisalo 22k, sem sklepal da je to prava vrednost in sem takega tudi vgradil. Radio je potem delal v redu.
Danes sem preveril vse načrte tega radia, ki jih imam, in ugotovil da povsod piše 82kΩ. Katera vrednost je potem prava?

Ker originalnega upora žal nimam, sem pogledal sliko notranjosti, ki jo je nekdo objavil na spletu (verjetno mitchW ). Na sliki je dobro viden originalni upor. Izgleda, kot da bi na uporu posalo 22k, ni pa napis viden v celoti. Po mojem tisto ne more biti 82k, ampak samo 22k ali nekaj podobnega. 82kΩ bi bila po mojem prevelika vrednost. Pri podobnih radiih z UKV-jem sem srečal 33kΩ ali največ 47kΩ, vendar z elektronkami E serije, kjer je višja napajalna napetost.

Če se bo izkazalo, da je napaka na načrtu, bom vrednost popravil in na koncu spet objavil načrt, tokrat z vsemi popravki.

[mitchW]

Si me ujel, te fotografije so res moje.
Mislim, da bo 22K kar prava vrednost

Prilagam fotografijo, kjer je napis bolje viden

P.S. Keramični kondenzatorji na tistem kitajskem testerju dostikrat pokažejo nek minimalen Vloss (0,1 - 0,2%). Kljub temu so 100% brezhibni, očitno tester malenkost zmede keramični dielektrik, ki se obnaša malo drugače. Za piko na i, jih jaz vedno pomerim še z megaohmetrom, ki jih stestira na 250, 500 ali 1000V. Do zdaj so bili še vsi 100% dobri z izolacijo po 10G ohmov in več pri 500-1000V, četudi je kitajski tester pokazal nek Vloss.

[mitchW]

Kako gre kaj obnova?

Moj je sicer zdaj obnovljen, ampak ga ne poslušam ker ima defekten potenciometer za glasnost - že dolgo časa iščem ta dvojni potenciometer s stikalom za vklop, ampak je očitno specifičen Vesni 60 in 61 in ga je praktično nemogoče dobiti novega pravih dimenzij

[ivor]

Obnova napreduje počasi.
Mislim da imam problem pri FM z nihanjem MF ojačevalnika. Ko poskušam uglasiti MF filtre za FM, ojačevalnik zaniha in na ratio detektorju (točka A na načrtu) dobim -53V enosmerne, tudi če izklopim napajanje UKV enote (UCC85). To se pa ne zgodi vedno. Včasih dobim lep maksimum na 10,7MHZ, vendar je potem zvok močno popačen tudi pri pravilno nastavljenem ratio detektorju. Tega pojava si zaenkrat ne znam razložiti.
Poskusil sem tudi razširiti UKV do 108MHz. Uspelo mi je nastaviti frekvenco oscilatorja na pravilno območje, vendar se s tem pokvari sotek oscilatorja in antenskega nihajnega kroga tako močno, da je možno praktično uporabljati le del UKV področja, ostalo je neuporabno zaradi premajhne občutljivosti. Da bi rešil problem, sem poskusil nekoliko zviti ploščice vrtljivega kondenzatorja, sekcije za antenski filter, a izboljšanje je bilo minimalno. Nazadnje sem zamenjal 2 keramična kondenzatorja med predojačevalnikom in oscilatorjem. Originalna kondenzatorja sta 10pF, zamenjal sem oba s 4.7pF. Občutek imam, da je sedaj situacija nekoliko boljša. Moram še točno preveriti spreminjanje občutljivosti na različnih delih skale in poskusiti dobiti sprejemljivi kompromis. Moti me to, da je treba pri vsakem posegu demontirati celotno UKV enoto, opraviti želeno spremembo in montirati nazaj na šasijo, kar vzame dosti časa. Vmes sem imel tudi problem s spajkalnikom, tako da se je vse skupaj zavleklo.

[VolkD]

... že dolgo časa iščem ta dvojni potenciometer s stikalom za vklop, ampak je očitno specifičen Vesni 60 in 61 in ga je praktično nemogoče dobiti novega pravih dimenzij

Imaš mogoče kakšno fotografijo tega potenciometra. Nekaj dvojnih imam, mislim, da tudi s stikalom. Niso novi, a mislim, da delujejo.

[mitchW]

... že dolgo časa iščem ta dvojni potenciometer s stikalom za vklop, ampak je očitno specifičen Vesni 60 in 61 in ga je praktično nemogoče dobiti novega pravih dimenzij

Imaš mogoče kakšno fotografijo tega potenciometra. Nekaj dvojnih imam, mislim, da tudi s stikalom. Niso novi, a mislim, da delujejo.

Sem našel dve stari sliki...

[VolkD]

Ponavadi je tako, da vedno iščeš v napačni škatli,... no končno sem tole našel. Ja, če je vsega preveč, potem je to tako,...

Upam, da bo tole ustrezalo.

Na ohišju ni nobene oznake kakšen je en in drugi potenciometer. Instrument pravi, da sta oba cca 5kΩ ( 4,9 in 4,8 ). Nisem pa testiral ali sta logaritemska ali linearna.

[DusanK]

Če je potenciometer za glasnost potem je logaritemski.

[ivor]

Instrument pravi, da sta oba cca 5kΩ ( 4,9 in 4,8 ).

Premalo. Morala bi biti oba 500kΩ log, vsak s svojo koaksialno osjo (ne stereo).

[VolkD]

Aha,... torej moram it iskat dalje.

[VolkD]

Instrument pravi, da sta oba cca 5kΩ ( 4,9 in 4,8 ).

Premalo. Morala bi biti oba 500kΩ log, vsak s svojo koaksialno osjo (ne stereo).

Tale bi moral ustrezati. Na obeh piše 1MB, torej 1MΩ, B pomeni logaritemski. Ima dve osi, eno v drugi. Potenciometer je sicer star, a nerabljen.

[VolkD]

[mitchW]

Prepozno je bolje kot nikoli, še enkrat hvala @VolkD za poslani potenciometer. Upam, da bo pravi.
Žal je zaradi obveznosti zadeva še vedno na čakanju na boljše čase (nadaljno obnovo).

Imam pa vseeno eno prošnjo avtorja te teme.
V UKV tunerju je en keramični trimer, s katerim se nastavlja frekvenca oscilatorja.
Zanima me njegova oznaka (kapaciteta), saj je na mojem radiu oznaka izbrisana, na shemi pa je ni označene.
Jaz sem ga na mojem (Vesna 60 UKV) sicer menjal, ampak z nekim kitajskim, ki gre do 30pF in verjetno ni najbolj ustrezna menjava. Sem celo našel sliko odprtega tunerja:

FM tuner Vesna 60 UKV in označen defekten trimer

Pri meni je oscilator tekel previsoko, če se prav spomnem, in se ni dalo frekvence znižati.

Lahko še dodam, da je ta tip trimerja problematičen, saj rad sčasoma izgubi na kapaciteti, ali pa prebije. Vsaj tako sem prebral na nekaj nemških forumih, pa tudi po mojih izkušnjah.
Namreč teden nazaj sem zamenjal dva v radiu oz. v UKV tunerju, ki ga trenutno popravljam (Nordmende Carmen 59). Na enem trimerju je prisotna anodna napetost in se je iskrilo, ko si ga vrtel, drug pa je tako izgubil na kapaciteti, da ni več tekel oscilator, po specifikaciji gre za 3-12pF, po testu pa je imel le še 2-4 pF. Z novima trimerjema zadeva deluje BP.

[ivor]

V UKV tunerju je en keramični trimer, s katerim se nastavlja frekvenca oscilatorja.
Zanima me njegova oznaka (kapaciteta), saj je na mojem radiu oznaka izbrisana, na shemi pa je ni označene.

V mojem radiu je na omenjenem keramičnem trimerju oznaka 3/10 (3-10pF). Nisem pa prepričan, če je original ali sem ga že zamenjal. S tem trimerjem nisem imel problema z nastavitvijo frekvence lokalnega oscilatorja.
S trimerjem se nastavlja v bistvu le širina pasu, ki ga pokriva oscilator. Frekvenca se najprej nastavlja s paralelno induktivnostjo (feritno jedro). Čudno se mi zdi, da je z večjo kapaciteto trimerja frekvenca še vedno previsoka. Podoben pojav se lahko zgodi, če je frekvenca dejansko nekoliko prenizka, a nižja od sprejemne frekvence. Če imaš možnost, poskusi izmeriti frekvenco oscilatorja s števcem (frekvencmetrom).

Moj primerek radia je prav tako trenutno na čakanju. Nazadnje sem se ukvarjal s tem, da bi razširil UKV na 87,5-108MHz. Uspelo mi je dobiti pravilne frekvence oscilatorja na začetku in na koncu skale. Občutljivost na nekaterih delih skale pa je zato zelo upadla zaradi slabega soteka frekvenc oscilatorja in antenskega nihajnega kroga. Poskusil sem nekaj posegati v antenski krog. Bilo je malenkost bolje, a še vedno nisem bil zadovoljen. Morda bom s časom našel boljšo rešitev.

[VolkD]

Ta trimer je očitno keramični. Je več vrst teh trimerjev. Eno so malo manjši eni malo večji, pa potem so še veliki,...
Zanima me kakšen je največji razmak med obema nožicama trimerja, ki sta vezani skupaj. Bi znalo biti, da imam točno tak trimer.

[ivor]

Zanima me kakšen je največji razmak med obema nožicama trimerja, ki sta vezani skupaj.

10mm.

[VolkD]

Grem brskat!

[javr]

megaohmetrom, ki jih stestira na 250, 500 ali 1000V

prosim za sliko / tehnične podatke tega megaohmmetra da vem kje kupiti

[mitchW]

megaohmetrom, ki jih stestira na 250, 500 ali 1000V

prosim za sliko / tehnične podatke tega megaohmmetra da vem kje kupiti

Jaz imam takšnega:

https://www.aliexpress.com/item/1005005 ... MgjUGBIpdy

Za svojo ceno odlična zadeva