keramične ploščice z elementi

Napisal/-a **VolkD** » 09 Sep 2019, 21:01

Ve kdo kaj je počela ?

Napisal/-a **s54mtb** » 09 Sep 2019, 23:08

Bom jutri pogledal v dokumentacijo, pa lahko povem kaj več.. Sicer se pa temu reče debeloplastno hibridno vezje.

EHZ so sicer aktivna vezja. Verjetno je kak aktivni filter iz tel. centrale.

Napisal/-a **s54mtb** » 09 Sep 2019, 23:27

Kar sem na hitro pogledal, sta gor dva kondenzatorja po 680pF in dva po 3,3nF. Če boš pogledal pod mikroskopom, je označena datumska koda po IEC62, 5.1. Prvi znak, leto 1994 je npr. črka E. Drugi znak pa je mesec izdelave, tretji pa je zaporedna številka serije v istem mesecu (verjetno se je tega delalo zelo veliko).

Napisal/-a **VolkD** » 10 Sep 2019, 06:23

Ja verjetno je bilo mnogo tega. To so bile ene poštarske plate. Zanimale so me, kor so gor eni majhni 5V releji, ki imajo tako notranjo strukturo, da so peresa zelo kratka. Verjetno bom z njimi poskusil narediti attenuator.
Imam kake 10 teh ploščic, lahko poslikam še z druge strani.

Napisal/-a **VolkD** » 10 Sep 2019, 10:01

s54mtb je napisal/-a:Kar sem na hitro pogledal, sta gor dva kondenzatorja po 680pF in dva po 3,3nF.

Drži! Dva kondenzatorja sta gor.

Že barva keramike izda, da so svetlejši 680pF, temnejši pa 3n3.

Te ploščice so bile nekoč zelo drage, ker je baje precej paladija gor.

Napisal/-a **Kroko** » 10 Sep 2019, 10:53

Kje je fora takih modulov? Zakaj niso preprosto uporabili direktno kondenzatorjev in močno prišparali?

Napisal/-a **s54mtb** » 10 Sep 2019, 11:16

VolkD je napisal/-a:
s54mtb je napisal/-a:Kar sem na hitro pogledal, sta gor dva kondenzatorja po 680pF in dva po 3,3nF.
Drži! Dva kondenzatorja sta gor.
IMG_20190910_103542.jpg
Že barva keramike izda, da so svetlejši 680pF, temnejši pa 3n3.

Te ploščice so bile nekoč zelo drage, ker je baje precej paladija gor.

Paladija je res ogromno :_rolling

. Šalo na stran, Pd je cca. 3% v PdAg prevodni pasti, te pa se porabi zelo malo na eno vezje. Res pa je Pd drag in zelo vpliva na končno ceno, če se prevodne paste veliko tiska (npr. kake površine z GND ali podobno). Dražje je le zlata pasta pa Pt/Ag in seveda čista Pt (ki se redko uporablja, recimo za kake grelce v termokatalitičnih strukturah ali pa kot termistor). Glavni namen Pd v sicer Ag prevodnih linijah je zaustavitev migracije srebra. Ta zelo rad "potuje", kar posledično pomeni, da v prisotnosti pravih ionov enostavno izgine in prevodne linije ni več. Znan je primer iz zgodovine, ko se je zaradi pocenitve začelo uporabljati samo Ag pasto. Končni izdelek se je uporabljal v strojih za škropljenje vinogradov, kjer je veliko žvepla. Stroji z "novimi, cenejšimi" hibridi so po nekaj urah dela na terenu postali "nepremičnine"....

Kroko je napisal/-a:Kje je fora takih modulov? Zakaj niso preprosto uporabili direktno kondenzatorjev in močno prišparali?

Zgoraj omenjeno vezje je namenjeno zakasnitvi s pomočjo RC konstante. Uporabljeni so NP0 kondenzatorji z zelo majhnim TK, vendar veliko toleranco (20%). Ker mora biti končna časovna konstanta točna znotraj 1%, je potrebno vsako vezje individualno strimati (justirati). V ta namen se na vezju izdela upore, ki so 30% do 50% nižji od najnižje pričakovane vrednosti. Potem se pa individualno na vsakem vezju z laserjem zareže v površino upora in zviša njegovo upornot, da je končni RC točen znotraj zahtevanih toleranc. Taki upori so potem še zaščiteni s silikonsko barvo, kar jim da dolgoročno stabilnost. Če bi to želel narediti na tiskanini, bi rabil potenciometre ali pa več uporov, ki bi jih individualno spajkal in kombiniral do želene vrednosti. Res pa se dobijo upori 0603, 0805, 1210 itd..., ki so namenjeni laserskemu trimanju in tu se potem razlika med klasičnim TIV in hibridom skoraj izgubi. Največja prednost keramike je pa še vedno v dolgoročni stabilnosti. FR4 je porozen (helij recimo gre neovirano skozi), se napije vlage, se razteza veliko bolj in anizotropno, epsilon je bolj raztresen, tg delta je slabši, ... tako da, kjer se najde področje, da zahteva performanse, ki jih FR4 ne zagotavlja, je keramika potem boljša izbira. Pri senzorjih tlaka je to dolgoročna stabilnost in ujemanje v temperatrnih raztezkih med Al2O3 in Si (čipi senzorjev tlaka na keramiki). Tudi čip antene so lahko narejene iz keramike. Tu se sicer izdeluje sendvič strukturo, kjer so prevodne linije natisnjene na surovo, nesintrano keramiko, potem se to spreša in odžge. Nastane večplastna struktura, ki ima znotraj keramike pokopane prevodne linije. Na ta način se da narediti ne samo anteno za mikrovalove, ampak tudi kakšen filter, četveropol za impedančno prilagoditev, ... Tehnologija se imenuje LTCC. Verjetno malo znano dejstvo je, da opremo za izdelavo takih elementov za cel svet delajo v Žužemberku.

Napisal/-a **VolkD** » 12 Sep 2019, 15:53

Tale mi je hudo všeč. Za povrh ima pa še nek čip, za katerega se pa zagotovo ne dobi podatkov.

Napisal/-a **Cloud** » 12 Sep 2019, 16:10

VolkD je napisal/-a:
IMG_20190912_161439.jpg
Tale mi je hudo všeč. Za povrh ima pa še nek čip, za katerega se pa zagotovo ne dobi podatkov.

Poskusi ga decapat in verjetno se bo videl vsaj proizvajalec

Napisal/-a **VolkD** » 12 Sep 2019, 17:41

Cloud je napisal/-a:Poskusi ga decapat in verjetno se bo videl vsaj proizvajalec

Kaj naj ga ?

Napisal/-a **VolkD** » 12 Sep 2019, 17:42

Vidi se upore, ki so z laserjem zarezani.

Napisal/-a **s54mtb** » 12 Sep 2019, 18:28

Ima kakšno oznako? Debeloplastnih kondenzatorjev smo pri nas delali zelo malo (sivi pravokotniki s kontaktom ob strani). Je kak logotip gori. Sumim, da je en oglat "M"... mipot ???

Napisal/-a **Cloud** » 12 Sep 2019, 20:00

VolkD je napisal/-a:
Cloud je napisal/-a:Poskusi ga decapat in verjetno se bo videl vsaj proizvajalec
Kaj naj ga ?

https://en.wikipedia.org/wiki/Decapping

Verjetno bi bilo najlažje ga dati v topilo, da se keramični pokrovček odlepi. (Mogoče bi šlo previdno jedkanje z HF, da se raztopi pokrovček)

Napisal/-a **s54mtb** » 12 Sep 2019, 22:06

Da ne bo samo "starina"...

Napisal/-a **s54mtb** » 12 Sep 2019, 22:11

Tule se lepo vidi, zakaj se imenujejo hibridna vezja:

Pod "hibridno" se razume kombinacija več kot ene tehnologije na istem substratu. V konkretnem primeru so upori natiskani, potrimani z laserjem, potem so spajkane klasične SMD komponente, pa tudi bondirani goli čipi. Tisti, ki je zalit s prozornim gelom je senzor tlaka, spodaj pod črno zaščitno zalivko (glob top) pa je ASIC za obdelavo senzorskega signala, temperaturno kompenzacijo in kalibracijo. Drobne luknjice so vije na spodno stran. Izdelajo se tako, da je substrat predhodno naluknjan, potem pa se z vakumom potegne prevodno pasto skozi. Ta pusti za sabo prevodno steno vije in tako naredi prevezavo na drugo stran.

Napisal/-a **s54mtb** » 12 Sep 2019, 22:18

Tule je pa še eno "4" slojno vezje. Zanimivi so SMD kontakti. Vezje je "SIL" - single-in-line, a ima SMD kontakte. Če se ne motim, gre za neko ADSL vezje.

Napisal/-a **koala33** » 13 Sep 2019, 05:29

Še nekaj mojih primerkov.

Napisal/-a **VolkD** » 13 Sep 2019, 06:41

Tisti MC1496 so zanimivi. Se da narediti dober mikser z mnimi. Le razpored nožic je katastrofa.

Napisal/-a **VolkD** » 13 Sep 2019, 06:50

Hibrid v katerem je keramičen čip, pravzaprav dva čipa. G4 oziroma G6 ne da nobenih rezultatov pri iskanju. Verjetno je bilo tole delano namensko. Je pa zadeva pobrana iz ene od Stornovih radijskih postaj.

Napisal/-a **VolkD** » 13 Sep 2019, 07:02

Na uporih se vidi zareze, ki jih je naredil laser. Kondenzatorje poznamo, črte na modri podlagi so pa verjetno mostički. Bo s54mtb več povedal.

Napisal/-a **s54mtb** » 13 Sep 2019, 10:46

Večplastna vezja so narejena z vijami v keramiki. Če pa je substrat enostranski, so prevezi narejene s pomočjo dielektrika. Ta je po osnovni strukturi podoben ostalim materialom, le da je izolator. Potem je samo stvar geometrije sledi, kakšno vezje nastane.

Napisal/-a **s54mtb** » 13 Sep 2019, 10:51

Še en zanimiv detajl: pri spajkanih komponentah so na vezeh prečno tanke linije. Te so tam z namenom. Morda kdo ugane, čemu so ti "mostički" namenjeni?

Napisal/-a **VolkD** » 13 Sep 2019, 11:26

To sem že gledal, pa mi ni jasno kaj naj bi bilo.

Napisal/-a **PRC515** » 13 Sep 2019, 11:35

Stop maska, da se cin ne preliva pri lotanju.

Napisal/-a **mondxxi** » 13 Sep 2019, 12:09

A je to to, kar jaz mislim, da je, al?

Napisal/-a **VolkD** » 13 Sep 2019, 12:21

To je mostiček.

Napisal/-a **VolkD** » 14 Sep 2019, 07:47

Tale nima nobenih čipov. Ima pa zanimivo tuljavico; z dvema rdečima in eno črno piko. In še eno tuljavico z dvema prnima in eno rdečo piko. Predvidevam, da se gre za 220 in 120nH.
Po tuljavi, ki je kar natisnjena na sredini, sklepam, da se gre za RF vezje, saj drugače ni razloga za tak cigu migu.
Tranzistor z oznako N1 bi lahko bil BFR53.
Skoraj bi se dalo zrisati načrt.

Na zadnji strani ni nobenih oznak, ki bi kaj povedale.
Tisti malo močnejši tranzistor naj bi bil BFQ18A. Pri njem padejo v oči izjemno nizka intermodulacijska popačenja.

Napisal/-a **VolkD** » 18 Sep 2019, 15:16

Kaj je tole ? Številke mi ne povedo prav nič.

Na drugi strani je gola keramika.

Napisal/-a **s54mtb** » 18 Sep 2019, 18:50

Narejeno leta 1994, avgusta ali v 8. tednu. Glede na laserske reze in da ni drugih komponent, je tole uporovno vezje. Izmeri upirnosti med nogicami. Morda so kake zanimive vrednosti. Bodi pozoren tudi na razmerje upornosti. Taka vezja so velikokrat v aplikacijah, kjer je pomembno razmerje med upori (instrumentacijski ali diferenčni ojačevalnik).

Napisal/-a **VolkD** » 18 Sep 2019, 22:12

s54mtb je napisal/-a:Bodi pozoren tudi na razmerje upornosti.

Kako natančno se da justirati upor z laserskim rezom.
Mogoče drugače postavljeno vprašanje: Na koliko decimalnih mest je smiselno iskati razmerje, glede na možnosti justiranja.

Napisal/-a **s54mtb** » 18 Sep 2019, 22:32

VolkD je napisal/-a:
s54mtb je napisal/-a:Bodi pozoren tudi na razmerje upornosti.
Kako natančno se da justirati upor z laserskim rezom.
Mogoče drugače postavljeno vprašanje: Na koliko decimalnih mest je smiselno iskati razmerje, glede na možnosti justiranja.

Standardno se da 0,1% na absolutno vrednost in 0,05% na razmerje. Vse to pri sobni temperaturi. Boljše od tega je potrebna pazljivost tudi pri soteku temperaturnih karakteristik. Imajo pa debelopalstni upori kar zanimive lastnosti. Ena teh je tudi odvisnost uporanosti od napetosti. Obstajajo npr. posebni materiali, ki zdržijo zelo velike napetostne sunke brez posledic. Poglej tabelo na koncu te strani: http://www.koaspeer.com/products/resist ... ors/sq73s/

Sicer pa je KOA eno japonsko podjetje, ki ima zelo kvalitetno pasivo. Ni pa poceni.

Napisal/-a **VolkD** » 22 Sep 2019, 08:06

Je kdo kdaj poskusil iz takih številk ugotoviti kakšno funkcijo ima taka ploščica ?

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 19:02

Še nekaj zanimivih:

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 19:04

To so tudi iskrini in to taki, ki se "spotijo", ko jih segreješ.
@s54mtb, boš izbrskal kaj to je ?
Me močno ima, da bi take stvari malo obudil, da bi kaj delale.

Napisal/-a **s54mtb** » 25 Sep 2019, 20:35

Huh, tole je pa nekje globoko v arhivih še iz časov, ko ni bilo računalnikov na vsaki mizi. A si to pobral s kakih telefonskih central?

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 21:10

s54mtb je napisal/-a: A si to pobral s kakih telefonskih central?

Res je, tole je bila kartica v telefonski centrali.

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 21:11

s54mtb je napisal/-a:Huh, tole je pa nekje globoko v arhivih še iz časov, ko ni bilo računalnikov na vsaki mizi.

Kakšna je možnost spraviti tak arhiv v digitalno obliko ?

Napisal/-a **s54mtb** » 25 Sep 2019, 21:24

VolkD je napisal/-a:
s54mtb je napisal/-a:Huh, tole je pa nekje globoko v arhivih še iz časov, ko ni bilo računalnikov na vsaki mizi.
Kakšna je možnost spraviti tak arhiv v digitalno obliko ?

Najprej bi morali dobiti dovoljenje, potem pa je samo stvar "fizikalcev". To je spravljeno v mapah. Morda bi bilo dovolj če bi se skeniralo shemo in pinout. Glede na to, da gre za stvari, ki jih morda rabi samo še kak ruski serviser stare analogne centrale, po mojem (vsaj za 30+ let stare) nebi smelo biti težav. Upam samo, da ni pristalo v kontejnerju s starim papirjem.

Napisal/-a **mondxxi** » 25 Sep 2019, 22:12

viewtopic.php?f=40&t=15469&p=190379&hilit=EDA#p190371

Nekaj tega več kot trideset let starega heca še vedno dela, zato so tudi še načrti v papirni obliki varno pospravljeni...

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 23:03

Če sem prav razumel se gre pri EDA1013 za slabilni člen, ki mu z jumperji lahko nastavljaš slabljenje ?

Napisal/-a **VolkD** » 25 Sep 2019, 23:04

Kaj pa EHP1017 ? Kolikor sem videl je na drugi strani keramike nekaj polprevodnikov.

Napisal/-a **VolkD** » 26 Sep 2019, 11:34

Še en. Ta je precej manjši. Tudi za tega nimam pojma kaj bi bil.

Napisal/-a **s54mtb** » 26 Sep 2019, 12:05

EDA - Na vezju so upori in diode
EHP - Na vezju so upori bipolarni transistorji

Napisal/-a **VolkD** » 26 Sep 2019, 13:40

A kakšnih načrtov za tole se pa ne da dobiti ?

Napisal/-a **VolkD** » 26 Okt 2019, 13:19

Verjetno bi znal biti zanimiv. Škoda, ker je poškodovan.

Napisal/-a **VolkD** » 27 Okt 2019, 21:49

Prepozna kdo tole ?
Je iz radijske postaje jugoslovanskega porekla.

Napisal/-a **VolkD** » 28 Okt 2019, 02:10

Tudi ti je keramika, a je prebarvana s črnim lakom.

Spletna stran · Napisal/-a **BraneZ** » 28 Okt 2019, 10:09

SSR na keramiki.

Napisal/-a **VolkD** » 12 Nov 2019, 16:37

Še ena zelo zanimiva. Ima gor BFR35.

Kdo je na strani