Eh, no... nič ni komplicirano, samo prebrati je treba natančno.
Prvo vprašanje, ki se ga moramo vprašati ob nakupu ali izdelavi je, ali bomo leteli za rekreacijo in šport, ali za to, da bomo z njim kaj zaslužili.
Če se rekreiramo in športamo, potem imamo letalski model in smo modelarji (glej 2. člen 5. odstavek uradnega lista), če pa hočemo še kaj več, pa smo operater brezpilotnega zrakoplova.
Recimo, da smo modelarji in letimo z letalskim modelom. Iz tabele na linku, ki ga je pripel že xfce (
http://www.caa.si/index.php?id=502) vidimo, kakšna pravila veljajo.
Skratka: Ni potreben izpit, samo seznanjenost s predpisi, ni vlog/izjav, ni operativnih priročnikov, ni najav Agenciji, lahko se snema z modelom do 25kg (za lastne nekomercialne namene, v skladu z varstvom osebnih podatkov), če imaš "spremstvo pridruženega opazovalca" lahko uporabljaš FPV (lahko celo brez spremstva z dodatnimi pogoji), ...
Omejitev je področje letenja, ki je Razred I in II in teža, ki je do 25kg (nad 20kg teže je treba dron zavarovati). Pa indentifikacijsko nalepko/ploščico moraš montirati, da te najdejo, če delaš pi***rije. Ostala pravila letenja veljajo kot za brezpilotne zrakoplove.
Če bi pa radi malo zaslužili s svojim zrakoplovom, je pa druga zgodba. Tu je pa treba malo reda, dovoljenj in papirologije, kar se meni ne zdi nič narobe. Če se nekdo profesionalno ukvarja s tem, naj še profesionalno poskrbi za dokumente in varnost vseh. Tisti nesrečni dron, ki je skoraj pokopal smučarja je bil iz te skupine.
Za moje pojme je zakonodaja čisto OK.