Gojenje paradižnika

[valter]

Iz knjige Mihaele Černe PLODOVKE, 1988.
Paradižnik izvira iz perujskih Andov. Tam so ga v starih časih gojili Indijanci in ga imenovali tomatle (nabrekel). Krištof Kolumb ga je prinesel v Evropo, kjer so ga šele v 19. stoletju začeli gojiti kot vrtnino, ker so prej mislili, da je strupen. Zdaj je zelo razširjen predvsem v Evropi in Ameriki. Po površini je na 10. mestu med gojenimi rastlinami.
Paradižnik po neposredni setvi razvije do 2m dolgo korenino, vendar večina korenin ostane na globini do 20 cm, le 6% požene globje od 50cm. Če pa vzgajamo sadike, glavna korenina zastane v rasti. Razvijajo se stranske, ki so skoraj enako razvite kot glavna. Če po presajanju posadimo nekoliko pretegnjeno rastlino globje, se iz stebla razvijejo nadomestne korenine. Te rastejo čisto pod površino in pripomorejo, da se rastlina hitreje pričvrsti v zemljo.

Paradižnik razvije cvetove, ko je dan dolg 12-14 ur. V plodu najprej nastane alkaloid solanin, ki izgine, ko plod začne dozorevati. Osvetlitev pospeši obarvanje, zavirata pa ga prenizka temperatura (pod 16 stopinj) ali previsoka (nad 32).

Po ranosti delimo sorte na:
-zgodnje, pri njih razvoj od setve do pobiranja traja 100-130 dni,
-srednje zgodnje se razvijajo od 120-145 dni,
-pozne sorte se razvijajo od 135 do 155 dni.
Paradižnik potrebuje veliko toplote. Najbolje uspeva na območjih, kjer so vsaj 150 dni v letu temperature višje od 15 stopinj, pa do 35. Tam, kjer je samo do 3 mesece toplo, paradižnik na prostem ne uspeva. Če so temperature dlje pod 10 stopinj, paradižnik zastane v rasti. Neugodne so tudi dolgotrajne previsoke temperature nad 32 stopinj, ker v takih razmerah rdeče barvilo likopen ne more normalno nastajati. Plodovi, ki dozorevajo pri takih temperaturah, imajo rumenkaste pege, karotena pa vsebujejo le malo. Pri temperaturah nad 35 stopinj se plodovi slabo oblikujejo, ker cvetni prah ne more normalno kaliti. Zato neoplojeni cvetovi odpadajo. Če so temperature dlje časa nad 40 stopinj, rastline venejo in propadajo.
Za optimalen razvoj potrebujejo paradižniki temperature od 18-25 stopinj. Če je manj kot 15 stopinj, se zaustavlja cvetenje, pod 13 stopinj cvetni prah ne pade na brazdo, pod 10 stopinj pa se razvoj zaustavi. Rastlina pomrzne pri -1,5 stopinj, plodovi se poškodujejo pri -0,3 stopinje.
Optimalna temperatura tal je od 24-31 stopinj. Pri 35 stopinjah se razvoj zaustavi.
Za kalitev je minimalna temperatura 11-13 stopinj, optimalna pa od 25-30. Po vzniku temperaturo znižamo na 15 stopinj, po desetih dneh jo zvišamo na optimalno.
Če bomo rastline sadili v manj ugodne razmere, jih je takoj po vzniku treba utrjevati. Temperaturo znižamo na 8-12 stopinj za 4 dni, potem pa paradižnike gojimo pri 15-18 stopinjah. Če so v tem času dobro osvetljeni, take temperature pospešujejo zgodnje cvetenje, število razvitih listov pa je manjše. Kadar vzgajamo sadike v začetku pri visokih temperaturah in jih kasneje znižamo, se na 3 ali 4. socvetju pojavi zelo veliko plodov. Ko sadike dobro utrdimo, niso poškodovane niti pri -2 stopinjah, če je mraz kratkotrajen.
Če je pri vzgoji v rastlinjaku temperatura pri zemlji za 4-6 stopinj nižja, kot pod slemenom, to neugodno vpliva na razvoj plodov v 1. etaži.

Paradižnik zahteva v zemlji veliko vlage. Če je ni dovolj, se plodovi ne razvijajo, cvetovi pa odpadajo. Če se količina vode po daljši suši močno poveča, začnejo plodovi pokati.
Najbolj ustrezna relativna zračna vlažnost je 50-60%. Če je nižja, cvetovi odpadajo, plodovi pa se ne razvijajo normalno. Če pa je vlaga višja, prašniki ne počijo in cvetni prah ni na voljo, zato ni oploditve. Pri veliki zračni vlagi, ki je v premalo zračenih rastlinjakih, se na listih intenzivno razvijajo bolezni, predvsem plesen, ki se začne razvijati pri relativni zračni vlagi večji od 80% in temperaturi vsaj 15 stopinj. Pri preveliki zračni vlagi se na robovih listov pojavljajo kapljice, kar tudi pospešuje razvoj bolezni.
Pri gojenju na prostem je rastlina, ki je vzgojena brez presajanja, bolj odporna pred pomanjkanjem vlage, kot presajena, saj le-ta razvije slabši koreninski sistem, ki ob večji suši ni sposoben črpati vodo iz globjih plasti.
Zalivamo ob rastlini, da ne zmočimo listov.
Najprimernejša so globoka, rahla, topla, peščeno-glinasta tla, bogata s hranili in dobro prepustna za vodo. Najprimernejši pH je 6-7. Gnojimo s hlevskim gnojem.
Paradižnik močno reagira na pomanjkanje fosforja v tleh. Rastline se obarvajo vijolično že pri vzgoji sadik. Fosfor je pomemben tudi za nastajanje plodov. Prevelike količine dušika neugodno delujejo na začetek oblikovanja plodov, ker pospešujejo vegetativni razvoj. Posledično odpadajo cvetovi, dozorevanje se zakasni. Če je dušika premalo, rastlina zaostane v rasti. Paradižnik je zelo občutljiv tudi na pomanjkanje kalcija v tleh, pojavi se kloroza. Če v tleh primanjkuje žvepla, se v paradižniku koncentrirajo nitrati, povečuje pa se količina ogljikovih hidratov. Za pravilen razvoj so potrebni mikroelementi bor, mangan, molibden, cink, litij.
Paradižnik sadimo na isto mesto po 3-4 letih. Ne smemo ga gojiti ob krompirju, jajčevcih ali papriki, da se izognemo prenašanju bolezni. Dobri prejšnji posevki za paradižnik so kapusnice, solatnice in stročnice. Po paradižniku pa gojimo korenovke in čebulnice.
Zemljišče na prostem že jeseni obdelamo do 35cm globoko. Spomladi ji dodamo mineralna gnojila. Paradižnik presadimo na stalno mesto v maju. Medvrstna razdalja naj bo 75cm, v vrsti pa 30-50 cm.
Nedeterminantne – visoke sorte potrebujejo oporo. Lahko ga gojimo na eno steblo – odstranimo vse stranske poganjke. Bujnejše sorte gojimo na dve stebli.
Dekaptiranje – odstranjevanje glavnega poganjka: s tem ustavimo vegetativni razvoj, rastline večino hrane porabijo za nastavek plodov. Plodovi so večji. Pri gojenju zgodnjega paradižnika dekaptiramo nad 4. ali 5. grozdom. Pri poznem pa nad sedmim.
Če plodovi dozorevajo počasneje, odstranimo vse liste do prvega cvetnega grozda. V izrazito toplih območjih to ni priporočljivo zaradi ožigov na plodovih.
Grmičaste in nizke sorte ne potrebujejo opore. Zalistnikov ne odstranjujemo. Tudi dekaptiranje ni potrebno.
Paradižnike moramo redno pleti in okopavati, da se gornja plast zemlje rahla in se preprečuje izhlapevanje.
V zaščitene prostore sadike paradižnika posadimo 10 dni prej kot ven.

[VolkD]

Dobro, da si me spomnil. Tam nekje okrog 5. do 10. februarja bo treba posejati paradižnike. Lani sem imel tri vrste; dve iz serije Big in eno mojo domačo. Kar se tiče okusa je zmagala big girl, kar se tiče velikosti plodov in primernosti za mezgo pa moja domača. Letos torej ostajam na dveh vrstah. Big girl bom sejal enkrat okrog10. februarja skupaj z domačo vrsto. kasneje pa še enkrat okrog polovice marca. Big grl ima namreč to slabo lastnost, da naredi nekaj velikih plodov in potem - konec! Jaz bi pa paradižnike rad jedel čez celo poletje. Pravijo, da je treba največji plod takoj na začetku odtrgati in se rodnost podaljša. Jaz tega ne zmorem narediti.

[valter]

Nekaj semen tistih domačih bi prosil zase..
Jaz bom posejal volovje srce in češnjevce (tiste ta velike).Ti sigurno dozorijo in lahko delaš dobro mezgo . S ta velikimi pa so lahko kar veliki problemi.
Ja kakšno zemljo pa uporabljaš za sajenje ?(težko je dobit res dobro...)

[VolkD]

Nekaj semen tistih domačih bi prosil zase..

Dobiš nekaj sadik. Vedno jih posadim okrog 40. Približno polovica gre potem na vrt.

Jaz bom posejal volovje srce in češnjevce (tiste ta velike).Ti sigurno dozorijo in lahko delaš dobro mezgo . S ta velikimi pa so lahko kar veliki problemi.

Češnjevce imam vedno tiste najbolj drobne. jemo jih kot grozdje. Za mezgo uporabim ta velike.

Ja kakšno zemljo pa uporabljaš za sajenje ?(težko je dobit res dobro...)

Pssst,... ne povem! Nekje imam eno parcelo na kateri je bil leta nazaj hlevski gnoj. Tam že leta nastrgam humus. Tenu dodam droben znos, skoraj mivko iz potoka. Vse skupaj premešam. Nobenih drugih gnojil.

[valter]

Včeraj posadil enih 5 vrst "pomedorov" Sonce in toplota garantirana , samo zalivat ne smem pozabiti....

[VolkD]

Moji bodo morali počakat še en teden. Z roko v gipsu se tega ne da delat. Upam, da bodo potem nadoknadili. Se bom potrudil, da imajo vse pogoje za rast.

[VolkD]

Letos niso to, kar so bili druga leta. Verjetno sem seme dal v zemljo precej prepozno.

[valter]

Ni frke si bodo do jeseni že opomogli.Moji so kar vredu , sedaj jih "hladim ", da si korenine okrepijo.
Moram pa še nabaviti kolce za oporo , da ne bo kot lani , ko so pomedori kot za stavo lomili tiste leske..

[jakar]

Moji pa kar norijo

[VolkD]

Izjemno lepi so. Je pa res tudi da je klima pri vas precej bolj ugodna, kot pri meni. Pa še pozno sem jih posejal.
Kdaj si jih posejal in kdaj presadil?

[jakar]

Seme imam neko staro sorto ki mi jo je dal sosed in jo ima že preko 50let. V zemljo sem dal enkrat v prvi polovici ferbuarja, presadil pa ko je imelo dva listka. Od tedaj so pa v zunanjem rastlinjaku da se utrjujejo in ne znorijo prevec.

[VolkD]

V zemljo sem dal enkrat v prvi polovici ferbuarja, presadil pa ko je imelo dva listka.

Ja, si bil priden. Jaz sem letos zamujal za več kot cel mesec, kar se seveda pozna. Ampak z roko v mavcu je težko karkoli delat, še posebej, če boli.

[valter]

Presadil na mesto . Nekaj jih je pod mrežo ostali pa upajo , da ne bo toče....
Mislim da sem dal cca 200 sadik... ma bomo pekli pice....

[s54mtb]

Tale včerajšnji dež je ravno prav namočil za sajenje. Jaz imam 10× manj (21 kolov), pa ga je dovolj za celo leto. Pride iz enega od 15 do 20kg (big zac).

[VolkD]

... Pride iz enega od 15 do 20kg (big zac).

Meni se je moja vrsta bolj obnesla. No pa saj imaš, boš povedal tvoje izkušnje z njo.

[s54mtb]

... Pride iz enega od 15 do 20kg (big zac).

Meni se je moja vrsta bolj obnesla. No pa saj imaš, boš povedal tvoje izkušnje z njo.

Problem je, ker so etikete zbledele na UV (sonce) in zdaj ne vem kaj je kaj.

[VolkD]

Ja to tudi mene vedno muči. Zdaj naredim nalepko z Dymo, potem jo pa prilepim s selotejpom na palčko in to zapičim v lonec k ustreznim sadikam.

No saj po moje boš videl po obliki listov, samo dobro je treba opazovat. Po moje boš opazil tudi po tem, ker so moji malo poznejši. Jeseni mi vedno ostane za celo samokolnico še zelenih paradižnikov. Pojma nimam kaj se z njimi razen marmelade da narediti

[valter]

Za letos sem se odločil , da bom gojil samo drobnega , s tem je najmanj problema , razen pri pobiranju....
Seveda je ta količina daleč preveč za moje (naše) potrebe , ampak viške poberejo tisti ki pač ne morejo gojiti svojega lastnega pomedorčka...
Darko zelene pomedorčke zelo cenijo RUSI ..(in Moldavci ) saj jih konzervirajo v Slanici...
Bomo videli kako bo letos s pridelkom , kot pravijo naša bivša "brača" od viška ne boli glava... si bomo pa razdelili ....

[jakar]

Darko jaz zelene paradižnike vržem v turšijo in so enkratni.
https://www.kulinarika.net/recepti/solate/tursija/5654/

[VolkD]

Darko zelene pomedorčke zelo cenijo RUSI ..(in Moldavci ) saj jih konzervirajo v Slanici...

Darko jaz zelene paradižnike vržem v turšijo in so enkratni.
https://www.kulinarika.net/recepti/solate/tursija/5654/

Bom poizkusil kako je s tem. Ampak kot sem že rekel, tega mi ostane res veliko.

[s54mtb]

[VolkD]

Čestitke!
Se vidi razlika v podnebju in zemlji. Moj niti cvetel še ni.

[s54mtb]

Če bo šlo tako naprej, bom začel gojiti ananas.

[arksi]

Mare, a imaš paradižnike pokrite? Si dodal tudi kaj bakra v steblo?
A imaš avtomatsko zalivanje in koliko krat na teden zalivaš?

[s54mtb]

Pokrovka je v delu. Bo v tem tednu postavljeno. Zalivanje je kapljično (tudi še ni postavljeno). Na koncu vrta je 1m³, ki potem gravitacijsko napaja zalivanje. Če bo zmanjkalo deževnice, bo pa vodovod nadomestil.

[VolkD]

Če bo šlo tako naprej, bom začel gojiti ananas.

Ni tako nemogoče, kot se spočetka sliši.
V trgovini je treba poiskati ananas, ki nima uničen stržen (težko delo, ker jih ravno zaradi razmnoževanja namerno uničujejo s tekočim dušikom - no včasih uspe). Tak ananas obrežemo z dobrim nožem tako, da so rezi gladki. Plod pojemo, stržen pustimo, da se površina osuši. Potem pa ga posadimo v lonec. Možnosti, da bodo pognale korenine je nekako 50:50. Jaz sem že dva vzgojil na ta način.
Plod, ki na ta način zraste je majhen in ni sladek, vsaj ne toliko kot bi pričakovali. Pač ni ravno pravih pogojev. Je pa izjemen okras.

[s54mtb]

Kaj pa iz semena?

[VolkD]

Ne vem, ampak plod ananasa je seme. Torej celega zakoplješ v zemljo ?

Nimam pojma.

[s54mtb]

Tik pod lupino so semena velikosti sezama.

[VolkD]

Nikoli slišal, nikoli poskusil.
Tako kot sem opisal zgoraj, pa sem vzgojil že več ananasov. Ne rata pa vedno.

[VolkD]

Paradižnik v jutranji rosi.

[VolkD]

Tale je letos prvi pri meni.
Vem da so marsikje že dozoreli, a tako je. Klima je pač taka.

[s54mtb]

Moji imajo pa streho, če bo kakšna toča ali druge nevšečnosti.

[VolkD]

Moji imajo pa streho, če bo kakšna toča ali druge nevšečnosti.

Nekaj podobnega sem jaz postavil leta nazaj, a se sosed ni strinjal. Od takrat nisem več postavljal.
Ob prvi burji je zadeva končala na sosedovem vrtu.

[Lojz]

Tak je pa moj paradižnik

[VolkD]

Kaj imaš to na tleh ? Kot nekakšna posoda se vidi ?

[s54mtb]

Zalivalni sistem. Okrog obrnjena, odrezana plastenka.

[Lojz]

Kaj imaš to na tleh ? Kot nekakšna posoda se vidi ?

Zalivalni sistem. Okrog obrnjena, odrezana plastenka.

Točno tako. Po zemlji pa je še posuta pokošena trava, kot zastirka.

[VolkD]

In kako to deluje ? A je zamašek na plastenki in je samo malo preluknjan ?

[Lojz]

Ne, kar brez zamaška. Plastenka je v zemlji nekje do 3/4, da se zemlja namaka globlje. S tem grejo korenine tudi globlje, kjer je zemlja dlje vlažna. Potem pač nalivaš vodo v plastenko. Nekako na dva dni, oziroma po potrebi.
Ni neke znanosti.

[VolkD]

Letos so bili paradižniki malo manjši. Še vedno lepi, a se je poznala suša. Sicer smo namakali, ampak smo morali tudi pri tem šparati.
Najtežji (ni na fotografiji ) je imel 990g. Na dveh tehtnicah,... in ni kazalo, da bi se še malo "zredil". S tega smo pobrali seme za naslednje leto.

[VolkD]

Še vedno zorijo.

Tale moja vrsta je pozna. To ji je velika napaka. S selekcijo sem dosegel, da se je to zamaknilo za približno 10 dni. In to v nekaj več kot 30-tih letih. Natančno bo treba vprašati boljšo polovico, ki si vse to beleži.

[luccabrassi]

vsak 2 dan kuhamo mezgo , letos je paradižnik tak grmast ker smo ga malo pozno usadili

[valter]

Dost ga mam. Letos je pa res leto zanj.Nič gnilega ,plesnivega .... Moja draga se je naveličala delat mezgo in ga je kar polovico razdala. Pa ga bo še , samo da ta dež mine...

[reber]

Letos smo tudi pri nas, kot mnogi vrtičkarji, v rastlinjak dobili plesen
Najprej nekaj flekov po steblih, potem je šlo počasi na liste, plodove. Odstranjevanje bolanih listov in plodov je privedlo do precejšnje oskubljenosti... hitro ukrepanje s špricanjem je rešilo rastline in plodove gor. Hitro so pognali zalistniki, po tednu jih je bilo treba že odstranjevat, rezat vrhove, rastline so se lepo obrasle, v zadnjem tednu plodov v izobilju.

Napršil sem dvakrat v razmaku 2 dni, za 22 sadik v rastlinjaku 4x2,6m sem naredil 5L župce:
5g plantella baker
15ml plantella Bio Zel
10-15ml plantela Kelp tonic
zmešano z mlačno vodo, šprical proti večeru

čez 2 dni še ena podobna, tudi 5L mlačne vode, dodal 20ml Neem tonic, tudi pomaga za preventivo, nekaj dni smrdi oziroma ima močanj vonj, ki je malo podoben žarkemu olju

Te dni nameravam ponovno preventivno listno gnojit 5L mlačne vode, 15ml Kelp tonic, 50ml kefirja (imam domačega), žlička cukra
verjetno bom dodal še neem tonic ali pa šprical posebej, ne vem še.

Vse sestavine ki sem jih naštel so brez karence, umivanje plodov je zaradi bakra najbrž obvezno, maska pri špricanju tudi. Baker se načeloma ne uporablja v tem času, ampak v sili je bilo proti plesni treba ukrepati.

.

[arksi]

Napršil sem dvakrat v razmaku 2 dni, za 22 sadik v rastlinjaku 4x2,6m sem naredil 5L župce:
5g plantella baker
15ml plantella Bio Zel
10-15ml plantela Kelp tonic
zmešano z mlačno vodo, šprical proti večeru.

Kje nabavljaš omenjene "zvarke"?

[reber]

Kje nabavljaš omenjene "zvarke"?

Niso zvarki, so izdelki, ki niso nič posebnega. Kombinacija primernih količin izdelkov, to pa bi res lahko bil "zvarek".

Je res tako težko?

Prodajna mesta

Jaz kupujem v lokalnih kmetijskih trgovinah, res jih ni težko najti, prepričan sem, da je tovrstnih trgovin po Sloveniji veliko in ni jih težko najti, Slovenija je majčkena. Vprašaj ženo kje kupuje zemljo za rože, recimo...

Plantella ni edina blagovna znamka

Jaz sem si vzel čas, res veliko časa, če se mi ne da delat, pa malo googlam, se izobražujem, berem o izkušnjah drugih uporabnikov. Ne se bat googla, saj ne grize, vpišeš nekaj ključnih besed in prebiraš zadetke. Recept sem povzel recimo tukaj: https://www.ekopridelava.si/post/paradiznikova-plesen

in ja, če v google vpišemo "paradižnik plesen", dobimo kar nekaj zadetkov, ne se bat kliknit na zadetek, si vzet nekaj minut, lahko tudi ur, prebrat članke, sledit povezavam, ...

Z veseljem delim nekaj kar sem probal in kar deluje.
.

[valter]

Kateri mesec boste letos posejali paradižnike ?
Jaz bom letos posadil Volovje srce in Pricipe di borghiesi .
Prvega poznamo vsi Za drugega pa sem se odločil , ker me v par letih ni razočaral in je po mojih izkušnjah najodpornejši na bolezni,
Edina zamera je , da rabiš vsaj 7 plodov za enega povprečnega volovjega.
Je pa mezga definitivno bolša kot iz volovjega,
Kaj pa VI ?

[VolkD]

Kaj pa VI ?

Kot vsako leto - sejal/sadil bom lastno seme, ker se mi že leta dobro obnese. Ampak ne še. Tam nekje okrog 15. februarja bo pravi čas.

[tham]

Hvala za seme VolkD. Je že v zemlji.