LED so na vseh shemah obrnjene
narobe. Normalno teče tok skozi diode v smeri puščice.
Pri LED je bolj pomemben tok skozi njih, kot napetost na njih (ta se za naše namene pojavi zgolj kot posledica). LED se nikoli ne priklaplja direktno na neko fiksno napetost. U-I krivulja LED je strma-
U-I krivulja LED
-torej majhne spremembe napetosti povzročijo velike spremembe toka. Posledice so lahko, da LED slabo sveti zaradi premajhnega toka, ali pa da LED ne sveti ker je prišlo do uničenja s prevelikim tokom. Zaradi tega se LED vedno priklopi na napetost višjo od njihove karakteristične pri danem toku (vzeto iz primera a) bi to bilo več kot 3,3 V) in zaporedno z njo veže upor, ki omeji tok. S serijsko vezavo upora postane U-I karakteristika bolj položna. Tako zmanjšamo vpliv spremembe napajalne napetosti na spremembo toka.
Vrednost predupora se da enostavno izračunati s pomočjo Ohmovega zakona. Poznati moramo napajalno napetost, napetost na svetleči diodi v prevodni smeri, želen tok skozi diodo ter (v primeru zaporedne vezave večih diod) število diod. Če se spomnimo snovi iz osnovne šole, odkrijemo da je po Ohmovem zakonu:
ohm.png
U je v tem primeru napetost na uporu,
R upornost upora in
I tok, ki posledično teče skozi upor. A nas ponavadi zanima predupor, zato lahko enačbo obrnemo. Dobimo sledeče:
ohmR.png
V enačbo moramo vstaviti še prave vrednosti.
Rled.png
kjer je
Unapajalna napajalna napetost,
n število svetlečih diod,
UFLED napetost na diodi v prevodni smeri (forward voltage) in
ILED želeni tok skozi LED.
Pri vezavi z ULN2003 Darlingtonovim vezjem pa nastane še en padec napetosti, ta je
UCE(sat) tranzistorja. Vrednost se najde v
podatkovnem listu, kjer za 20 mA ni specificirana, a se lahko s pomočjo grafa na strani 8 oceni na 0.7 V. Tako dobimo še zadnjo enačbo, v katero lahko vstavimo podatke.
RledCE.png
V danem primeru so mere za določitev napajalne napetosti LED:
-napetost verige LED,
-padec napetosti na vezju za krmiljenje LED,
-napetosti padec na zaporednem uporu.
Napajalna napetost mora biti večja od seštevka vseh podanih padcev napetosti. Potrebno je dodati še, da se z manjšim preduporom bolj opazijo spremembe napajalne napetosti; večji upor se obnaša kot boljši približek tokovnemu viru. V praksi se nato na podlagi podatkov sklene nek kompromis med vsemi dejavniki in tako določi napajalno napetost. Sicer je pa mnogo bolj pogosto potrebno prirediti predupor na napetost, ki nam je v vezju že na voljo.
Drugače se pa za tiste, ki jim je osnovnošolska matematika prekomplicirana na internetu najdejo bolj ali manj uporabni kalkulatorji za izračun preduporov, ki pa izračunajo tudi porabljeno moč in predlagajo različne konfiguracije serijsko-paralelne vezave.Podane meritve imajo čudne rezultate. Za posamezne primere dobimo napetost na led pri toku 20 mA sledeče napetosti:
a) 3,3 V,
b) 3,43 V,
c) 3,81 V,
d) 4,36 V pri Uce(sat)=0.7 V.
Med možnimi krivci za napake pri meritvah so: LED z različnimi napetostmi v prevodni smeri, vpliv merilnikov na meritev (padec napetosti na ampermetru) ...
Ta vezava z ULN tudi ni multiplex. Multiplex izkorišča en pin na mikroprocesorju za upravljanje z več ločenimi LED, tako da se naenkrat prižge samo ena veriga LED. Verige se prižigajo in ugašajo tako hitro, da človeško oko ne zazna utripanja.
lisjakenrico je napisal/-a:... sem prišel do dvoma kaj je prav in kaj ni škodljivo za ledice.
Kot je vedno bilo in kot vedno tudi bo, je škodljiva prevelika temperatura, ki jo povzroči prevelik
tok. Ta je pa lahko povzročen s preveliko napetostjo. To tudi sicer bolj ali manj velja za vse električne zadeve.
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
