Baker - pretaljevanje

[VolkD]

Tole je že stara zadeva, le objaviti je še nisem utegnil. Tole veselje sem si namreč privoščil en dan prej, preden sem šel v Ljubljano na OI zaradi posega.

Pri rafiniranju zlata ostane precej tekočine, ki je za nadaljevanje rafiniranja precej neuporabna, saj vsebuje preveč bakrovih soli (modra galica) in seveda še vedno precej solne kisline. Ena od možnosti je nevtralizacija s sodo bikarbono ali z natrijevim hidroksidom. Tako nevtralizirana tekočina je relativno varna za hranjenje in odlaganje. Še vedno pa vsebuje veliko bakrovih soli.
Druga možnost je, da tekočini odvzamemo bakrove soli. V tem primeru dobimo tekočino, ki ima še vedno kisline, a bakrove soli niso zasičene in je zato še vedno uporabna za jedkanje.

Postopek je enostaven in ne zahteva kakega prav hudega dela. V tekočino dodamo kose železa. Na železu se začne izločati kovinski baker. Postopek se popularno imenuje tudi cementacija. Opisano je cementacija bakra na železo, poznamo pa še druge vrste cementacije (na primer srebro na baker).
Ker je nabiranje bakra na kosu železa relativno hitro so nanosi bakra debeli in neenakomerni, velikokrat se tvorijo grudice, ki pa odpadejo same od sebe in kovinski baker se potem nabira na dnu. Ko menimo, da je postopek tekočini odvzel dovolj bakrenih soli, ga prekinemo. Tekočino odlijemo in shranimo, saj jo uporabimo pri ponovnem jedkanju. To kar ostane pa operemo, še prej pa s kosa železa oluščimo oprijeti baker. Rezultat tega početja je kupček bakra vseh mogočih oblik. Tak baker je seveda oksidiran, za povrh pa ima še nekaj primesi železa. Kaj z njim ? Nemogoče je prepričati odpadarja, da so te "smeti" bakrene. Ostane torej, da zadevo pretalimo.

[VolkD]

Zbral sem torej vse take in podobne ostanke cemetiranja, tudi tiste, ki so bili še mokri v vedrih in jih dal v eno staro rosfrei posodo.

material je bilo treba seveda najprej posušiti, saj bi v nasprotnem vlaga pri temperaturi okrog 1000°C vse skupaj dobesedno razgnala.
Vidi se zelenkast plamen, ki kaže na prisotnost bakrenih spojin. Ja nekaj modre galice je ostalo.

[VolkD]

Tule je zelen plamen še veliko lepše viden. Seveda je treba segreti vso "rudo", da voda res dobro izhlapi.

[VolkD]

Potem pride na vrsto tole:

Plinska talilna peč. Proizvajalec je Vevor. Ni pa nič posebnega, lahko bi tole naredili tudi sami doma v stari kovinski kanti. Izolacijski material se pa tudi da dobiti. No sem si malo privoščil - 100€. Verjetno ne bom nikoli raztopil v njej toliko bakra kolikor sem dal zanjo. Ampak hobiji niso poceni in računanje ekonomije se pri besedi hobi v trenutku neha.

[VolkD]

No pa poglejmo kaj vse imamo. Le najnujnejše, izkazalo se je, da je marsikaj napačno in da marsikaj manjka.

Levo zgoraj je prej omenjena talilna peč. Tudi plinski priključek mora biti. In to seveda tak, ki je ustrezen za naš standard plinskih jeklenk. To kar sem dobil zraven uporabljajo v Španiji. Mimogrede, če kdo potuje v Španijo imam zanj en plinski nastavek - mogoče mu pride prav. Spotoma sem se naučil še pretvarjati en kup enot za pretok plina, saj drugače pri nas nisem mogel kupiti ustreznega regulatorja.
Spodaj je rosfrej stara posoda, ki bo kasneje, kot boste videli postala žrtev. V njej se sušijo bakreni koščki, naša nekakšna "ruda". Plinski gorilnik, ki je tu piključen je povsem navaden gorilnik, ki se ga uporablja v zidarstvu za zaščito s prevlekami na osnovi katrana. Peč bomo priključili kasneje.
Zgoraj desno vidimo dve stvari in sicer grafitni lonec, namenjen taljenju in pa železno posodo namenjeno vlivanju.
To kaj na fotografiji manjka so najmanj klešče s pomočjo katerih se grafitni lonec vzame in da nazaj v talilno peč. Ampak vse v svojem času!

[VolkD]

Na ZS sem dobil vprašanje, ...
Ah ja,... tiste bele plošče niso stiropor, ampak stirofleks!

[eldi2011]

Da ni siporeks ?

[VolkD]

Še ena fotografije, posneta tik pred zdajci.

Tu se vidi tudi klešče za držanje manjšega grafitnega lončka ( na levi), vidi pa se tudi klešče (pri jeklenki za plin), bolje rečeno prijemalka za dvigovanje grafitnega lončka ( v ospredju levo).
Pokrva plinske peči ni na sliki.

[VolkD]

Da ni siporeks ?

Seveda je, ampak malo šale mora biti.

[VolkD]

Tule pa že deluje. Najprej z zelo majhno močjo, da se vse skupaj enakomerno segreje. Tudi grafitni lonec je noter in v njem kar precej "rude".
Je pa treba vedeti, da je volumen rude mnogo večji, kot volumen staljenega bakra. To pa pomeni, da bo "rudo" treba v grafitni lonec dodajati, ko se ta stali in v loncu posede.

[VolkD]

Še pogled od zgoraj.
Pa te fotografije ni ravno enostavno narediti. Nad loncem je namreč nesramno vroče in človek potegne roke nehote k sebi. Sem si kar usnjene rokavice dal na roke in potem sem se spravil fotografirati, a kaj ko telefon ne upošteva usnja in ... Na srečo ima moj telefon opcijo proženja fotografije z zvokom. Tako je pa šlo. Fotografij s te perspektive je še kar nekaj.

[VolkD]

Konec igranja! Gasa! Dobesedno. V Peči je začelo žareti.

[VolkD]

V grafitnem lončku je nivo materiala padel, saj se je material v spodnjem delu raztalil. Tu se vidi že nov dodan material. Skupaj z materialom je seveda dodan tudi boraks.

[VolkD]

V sedmih minutah se je material posedel za centimeter in pol. To pa zato, ker se je spodaj raztalil.
Vse skupaj se mi je zdelo kar malo počasi. Bo treba dodati plina! In smo ga dodali.

[VolkD]

Huh! Dobro žge! Celo peč se malo poti!

[VolkD]

Najprej naj povem, da nisem ničesar spreminjal pri fotografiranju. Fotografija je temna zato, ker je avtomatika zaprla zaslonko, saj je bil vir svetlobe zelo močan. Posledično je tam, kjer ni svetlobe fotografija zelo temna.

Pri tej moči se je nivo "rude" drastično znižal, saj se je raztalilo skoraj vse. Takoj smo dodali še vse kar je ostalo. Tudi to se je dokaj hitro stalilo.

[VolkD]

To kar vidimo je izboljšava Vevor talilne peči. Med peč samo in pokrov smo dodali še nekaj izolacijskega materiala. Brez tega je plamen sikal ven na vseh koncih. Tu je ves material raztaljen, na peči pa se ogreva posoda v katero bomo vlivali baker.

[VolkD]

Še malo segrevanja posode, potem gremo pa vlivat.

[VolkD]

Malo so me zaustavili oftopc komentarji, a sem se vseeno vrnil s to temo.

Baker je bil raztaljen in nekako nared za vlivanje.

Na prvi pogled je vse enostavno, a ni! Temperature so visoke preko 1000°C in vsaka napaka je lahko močno nerodna, da ne rečem boleča. No zaenkrat še kar gre, težave smo si prihranili za pozneje.

[VolkD]

Vsaj en del bakra je v modelu:

No malo bakra, malo žlindre, malo železa, siporex seveda in to kar nismo vedeli, malo litine.

[VolkD]

Kar na dno posode poglejte, s strani seveda. Pa ne s prsti gledat!

[VolkD]

Zdaj je treba baker samo še spraviti iz modela. Kot boste videli, to sploh ni enostavno.

[VolkD]

Potem, ko smo bili vsi izmučeni ( S56NC, jaz in železen model) je nastala tale fotografija.
Fotografija pove, da je vsebina baker Pove, da je model za vlivanje že dodobra uničen (mi tudi).
In šele zdaj, ko gledam fotografijo, vidim, da se vidi tudi zakaj ne gre ven! Kar poglejte zgoraj na sredini. Kovine so se zatalile. Šment! Nihče ni izmeril kakšna je bila temperatura, ker merilnika, ki bi to znal, preprosto nimam. Ampak očitno je bila previsoka, saj je nastala talina med železom in bakrom.

[VolkD]

Treba je bilo seveda izprazniti grafitni lonček. Ker modela nismo uspeli izprazniti je sedaj nastal problem kam z ostalim raztaljenim bakrom. Za "odlagališče smo si izbrali star rosfrej pokrov, ki smo ga preventivno dali na lonec.

Tudi tole ni bilo enostavno, saj na to nismo bili pripravljeni in ko nisi pripravljen potem stvari ne tečejo po pričakovanjih,...