DusanK je napisal/-a:Kdorkoli
Najprej se opravičujem, ker sem vse skupaj kar na roko na hitro zrisal na kos papirja. Upam, da ne bo preveč motilo pri razlagi.
IMG_20251012_221838.jpg
Tole naj bi bila vezava, torej shema.
IMG_20251012_221336.jpg
Tole so pa fazne razmere, ki pri takem vezju nastanejo. V vrstici označeni z
1 (f2 je invertirana, a za razumevanje ni pomembno) vidimo vse tri faze na primarju transformatorja. Če je to transformator, ki ni izenačevalnega tipa (verjetno je) se enake razmere ohranijo tudi na sekundarju tega transformatorja.
V vrstici
2 vidimo fazne razmere v skupni točki + vseh treh mostičev ( kondenzatorja še ni). ker so mostički je usmerjanje polnovalno.
V vrstici
3 vidimo zaradi primerjave stanje pri klasičnem polnovalnem usmerjanju, če imamo monofazni transformator. Slika že upošteva velik kondenzator.
Evidentno je, da je pri trofaznem transformatorju valovitost manjša. Posledično so seveda polnilni tokovi ( tisti, ki polnijo kondenzator (zelo kratek čas)) skozi diode bistveno manjši. Uporabimo torej lahko cenejše in manj zmogljive mostiče za boljši efekt. Tudi kondenzator je lahko manjši, saj ni več tako hude potrebe po glajenju.
Še malo teorije: če kondenzatorja sploh nebi imeli se za razliko od monofaznega napajalnika, v nobenem trenutku nebi mogla pojaviti napetost 0V. Ravno zaradi potrebe, da kondenzator zadrži naboj za čas, (približno pol periode pri monofaznem) morajo biti kondenzatorji veliki. Pri takem vezju kot sem ga narisal, pa je valovitost bistveno manjša zato so lahko kondenzatorji manjši.
Še en zanimiv efekt je. Glede na valovitost v enem oziroma v drugem primeru, bo spodnja meja valovitosti pri trofaznem precej višja, kar pomeni, da imamo več rezerve pri kasnejši regulaciji. Če rezerve ne potrebujemo, potem je mogoče zmanjšati napetosti sekundarjev in s tem doseči nižje izgube in s tem torej manj pregrevanja.
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo bolečine, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijowww.S5tech.net