Prvi graf ti pove stanje v statičnem stanju, ja. Kot si ugotovil, bo takrat disipacija na mosfetu 0,96W, če ga boš krmilil z 12V. So pa ti grafi precej odvisni od temperature, če si pogledaš zadnji desni graf je pri max. Tj notranja upornost mosfeta ca. 2.5x večja kot pri 25*C, kjer je izrisan prvi graf.
Če želiš imeti PWM na bremenu moraš upoštevati dinamične razmere, saj je disipacija mosfeta največja med samim preklopom, takrat, ko je notranja upornost enaka upornosti bremena. Max. disipacija med preklopom je tu, če računaš, da je breme ohmsko in ga prav tako napajaš z 12V, 12V / 6A = 2 Ohm. V tem primeru je max. disipacija med preklopom ca. 3A*6V = 18W. Koliko časa traja preklop je odvisno od kapacitivnosti mosfeta (večinoma Cgs, lahko pa ti nagaja tudi Cgd) in toka, ki ga zagotovi tvoj driver. Načeloma hočeš, da mosfet preklopi čim hitreje, saj hitro prideš do tega, da je segrevanje zaradi preklopa večje od statičnega segrevanja. Hitrost preklopa je sicer sorazmerna emisijam, ki jih tvoja naprava seva v okolico, tako da tu iščeš nek ugoden kompromis. Emisije in segrevanje lahko omejiš tudi z zmanjšanjem PWM frekvence.
Motor tudi ni ohmsko breme, tako da moraš verjetno računat, da bo med časom izklopa mosfeta prevajala vgrajena dioda, kar spet privede do disipacije ca. 3W na diodi.
Glede na aplikacijo izračunaš potrebne max specifikacije mosfeta in pričakovano disipacijo. Hitro ugotoviš, da z mosfetom s specifikacijo za 10A verjetno ne boš krmilil 10A bremena
Na srečo so mosfeti v precej kompatibilnih ohišjih, tako da jih lahko enostavno zamenjaš, če ugotoviš, da izbrani element ni primeren.
Low side integrirani driverji so v notranji zgradbi ponavadi zelo podobni shemi, ki si jo narisal, prednost je, da imaš bolj integriran element.
