Misterioza - slušni aparati - koliko ljudi redno uporablja?

[xfce]

Pozdravljeni,


mami je naglušna, prav tako brat. Oba nekaj varčujeta na slušnih aparatih, jih ne uporabljata pogosto in vedno so neki izgovori, kako slušni aparati ne delujejo, so nerodni in ne vem kaj. Sam opazim, da brez slušnih aparatov bistveno slabše slišita. Ne vem zakaj se jih ljudje otepajo? Je to dejansko pain in the ass, ali pa pač ne opazijo, da je za okolico nadležno, da ne slišijo?

Mislim, da so aparati na recept na vsakih 6 let. Ta čas se kaj pokvari ali se jih izgubi. Tudi doplačila za aparate so takoj 1000€ +, lahko tudi komot 2000€.

Zanima me, so res tako dobri?

Kako je pa z slušnimi aparati, ki se jih lahko kupi v prosti prodaji? Vidim, da je polno ponudbe, obstajajo tudi spletne strani za primerjavo?!

https://www.hearadvisor.com/awards

Vem pa, da se verjento ljudje navadijo na tišino, ko pa daš slušni aparat gor je pa "vse živahno". Kar mi je pa zanimivo, da vsi naglušni PREKO TELEFONA slišijo ODLIČNO.

Kako je s to misteriozo, ve kdo kaj?

[mucek]

Mogoče kot zanimivost, cena slušnega aparata je del HW, del komerciala, velik del (sploh višjega ranga) pa plačila licence raznih algoritmov za noise canceling.

LP, g

[Protoncek]

Veliko ljudi ima velike težave z vnetji ušes, kar je logično, saj z nošenjem aparatov zadihtaš ušesni kanal in s tem sprožiš pretirano vlaženje in vnetje (izkušnje s prve roke, sestra jih ima). Zato jih ljudje veľko jemljejo ven. Težave so tudi z ušesnim maslom, ki se pretirano nabira ravno zaradi tega.

Gled okvar: na 6 let ti pripadajo novi, vmes je enkrat letno brezplačen servis in morebitna popravila. Teh 6 let imajo namreč garancijo.

[xfce]

@mucek se strinjam, zato se mi zdi, da je mogoče bolje kupit na spletu neke dobre slušne aparate za 300-1000€ pa je mir

@Protoncek, meni se osebno zdi, da relativno majhen odstotek ljudi dejansko uporablja slušne aparate. Recimo pravo nasprotje so očala, kdo jih kupi oz. dobi na recept je res visok odstotek dnevne uporabe. Pri slušnih aparatih pa vidim, da je stvar bistveno bolj komplicirana. In se mi dozdeva, da je odstotek uporabe bistven nižji.

[Protoncek]

Bi se strinjal, ogromno ljudi jih jemlje ven - ne uporablja cel dan.
Glede “nakupa pri kitajcih”: močno odsvetujem, razen če imaš hudo željo še bolj si z=bat sluh. Tričetrt je namreč uglaševanje aparata na tvoje stanje, za to delat pa rabiš strokvnjake.

[andrejj]

Bi moral na audio da ga zmerijo in izberejo slušni aparat.

[japina]

Tako kot pravi andrejj. Najprej na ORL, da se naredi audiogram, potem pa k ponudnikom slušnih aparatov.

[xfce]

Tako kot pravi andrejj. Najprej na ORL, da se naredi audiogram, potem pa k ponudnikom slušnih aparatov.

to mi je jasno. Avdiogram lahko dobiš, lahko si ga nastaviš tudi v komercialnih aparatih. Stvar me zanima globje. Naprimer:

- očala kupiš recimo na 5 let, mogoče te z doplačilom stanejo 300€. Nosiš jih vsak dan 5 let. To je dnevno recimo 20 centov. To je res vrhunski pripomoček.

- slušni aparati na 6 let. Doplačilo je lahko takoj 2000€, vmes lahko brez problema še kakšnega izgubiš in je še dodatnih 1500€. Torej slušni aparati so 10x dražji kot očala.


OK, so 10x dražji, ni problem. Koliko pa dejansko v praksi odslužijo? Očitno jih ljudje ne nosijo tako pogosto. Uglavenm zanima me, a se to splača ali pa ne. Ne razumem, dejansko vsi lepo slišijo pogovor po telefonih, zaradi slušnih aparatov pa vsi po vrsti jamrajo.

[ivor]

Poznam problem precej dobro, saj sta bila oba starša v poznih letih naglušna in sta imela slušni aparat. Tudi starejši sosedi so imeli slušne aparate. Pri vseh so se pojavljali zgoraj omenjeni problemi.
Opažam, da se starejši ljudje težje privadijo na aparat in ne znajo, ali se jim ne da z njim ukvarjati. Pogosto se je dogajalo, da so imeli v ušesu aparat s popolnoma izpraznjeno baterijo, ali ga niso pravilno namestili in jim je stalno piskal, niso pa opazili ničesar. Dogajalo se mi je, da sem lepo slišal piskanje v sosednji sobi, osebo pa to sploh ni motilo.
Znašli so se ponavadi tako, da so se izolirali od okolice in se niso več pogovarjali. Spremljanje radijskih in še bolj TV programov so si omogočili tako, da so povečali glasnost do maksimuma, tako da se je cela bajta tresla... Včasih so na TV raje spremljali podnaslovljene programe, takrat je bil lahko mir pri hiši. Da bi na pr. pri poročilih vklopili podnapise za naglušne na teletekstu, pa večinoma ni šlo. Raje so navili zvok do konca, ostali pa se znajdite kot veste in znate.
Preko telefona pa so vsi normalno slišali. Telefon je v resnici neke vrste slušni aparat, a je mnogo enostavnejši. Nima ne baterije ne zvokovne povratne vezave (pisk), zvok pa vseeno prihaja neposredno v uho, je dovolj glasen in ne lovi motenj iz okolice. Telefon in slušni aparat pa ne gresta skupaj.
Nekoč so imeli slušne aparate z navadnimi naglavnimi slušalkami, povezanimi s škatlico, ki se zatakne za pas. Škatlica je bila z baterijami, ojačevalnikom in mikrofonom v obliki navadnega dinamičnega zvočnika. Tudi to je pomagalo, bilo pa je zelo nerodno za uporabo.

[VolkD]

Opisano naravnost kliče po tem, da nekdo naredi program, ki bo telefon spremenil v slušni aparat.
Naj kar takoj povem, da ni tako zelo enostavno, ker se hitro zgodi, da mikrofon ujame zvok slušalk/zvočnika in pride do piskanja/ponavljanja. Vseeno bi bila zadeva verjetno dober in cenen pripomoček.

[ivor]

Tudi pri sebi opažam, da mi sluh počasi peša. Ker se s tem ukvarjam, imam ton generator in zvočnike z ojačevalnikom. Zadnjič sploh nisem več slišal piska 10kHz. Se pravi, da že vsaj pol avdio pasu (najvišja oktava) zame ne obstaja več. Glasbeniki lahko še tako tolčejo po činelah različnih vrst, mene to niti najmanj ne prizadene. Visokotonce v zvočnikih, skupaj s kretnicami, lahko mirno izklopim brez škode. Imam pa občutek, da glasba ni več tako agresivna kot prej in jo zato lažje poslušam, me bolj pomirja.
Kdo ve, lahko da bom tudi sam kmalu potreboval slušni aparat. Moral bom paziti, da bom pravilno ravnal z njim in da ne bom zaradi tega nadlegoval okolice.

[ivor]

Naj kar takoj povem, da ni tako zelo enostavno, ker se hitro zgodi, da mikrofon ujame zvok slušalk/zvočnika in pride do piskanja/ponavljanja.

Zakaj? Tudi pri telefoniranju, slušalka zvok iz mikrofona reproducira nazaj. Je pa slušalka dosti bolj oddaljena od mikrofona, kot pri slušnem aparatu, in je pokrita z ušesom poslušalca.
Edino bi bil tak pripomoček neroden za uporabo.

[mucek]

Zadeva s telefonom je relativno enostavna: gre se za to, da so problem motnje okolice/sum. Ko poslusas le zvok preko telefonske slusalke, v vecini primerov slisis le klicatelja, nic drugega, saj si s slusalko pokril uhelj, dodatno pa je ta zvok se precej glasnejsi, kot bi bil pri normalnem pogovoru.

Moznost prilagajanja mozganov, da izloca nezelene zvoke, z leti drasticno pada. So primeri, ko so se slepi od rojstva naucili eholokacije! Zadeva, ki naj prakticno sploh ne bi bila tehnicno mogoca pri ljudeh.

Lp, G

[luccabrassi]

je kdo ki je naglušen poskusil kostne slušalke https://www.extremevital.com/sl/running ... 46838.html sem jih poskusil in so mi všeč ne vem pa kako vplivajo na slabše slušeče ampak gredo mimo bobnič na labirint in stonalite ?

[mucek]

Ce je tezava v "mehaniki" bobnica, potem bi bilo bolje. V vseh ostalih primerih (zivec ...) pa ne. So pa tele slusalke (np, aftershokz imam jaz) vrhunske za recimo pisarno ali bicikel, ker niso pokrita usesa.

[japina]

Opisano naravnost kliče po tem, da nekdo naredi program, ki bo telefon spremenil v slušni aparat.
Naj kar takoj povem, da ni tako zelo enostavno, ker se hitro zgodi, da mikrofon ujame zvok slušalk/zvočnika in pride do piskanja/ponavljanja. Vseeno bi bila zadeva verjetno dober in cenen pripomoček.

Apple je svoje brezžične slušalke uspel registrirati kot slušni aparat - https://www.apple.com/airpods-pro/hearing-health/

[japina]

Tako kot pravi andrejj. Najprej na ORL, da se naredi audiogram, potem pa k ponudnikom slušnih aparatov.

to mi je jasno. Avdiogram lahko dobiš, lahko si ga nastaviš tudi v komercialnih aparatih. Stvar me zanima globje. Naprimer:

- očala kupiš recimo na 5 let, mogoče te z doplačilom stanejo 300€. Nosiš jih vsak dan 5 let. To je dnevno recimo 20 centov. To je res vrhunski pripomoček.

- slušni aparati na 6 let. Doplačilo je lahko takoj 2000€, vmes lahko brez problema še kakšnega izgubiš in je še dodatnih 1500€. Torej slušni aparati so 10x dražji kot očala.


OK, so 10x dražji, ni problem. Koliko pa dejansko v praksi odslužijo? Očitno jih ljudje ne nosijo tako pogosto. Uglavenm zanima me, a se to splača ali pa ne. Ne razumem, dejansko vsi lepo slišijo pogovor po telefonih, zaradi slušnih aparatov pa vsi po vrsti jamrajo.

Uporabniki slušnih aparatov so zelo različni, pa tudi tehnologija noro napreduje. Zavarovalnica ti sicer da 300 EUR, če ni že kakega dviga, ampak to je dovolj za čisto osnovni aparat. Boljše lahko prilagajaš na situacijo, ker so prvotni ojačali vse zvoke, sedaj pa že lahko izbiraš ambient. Je pa baje zelo robotski zvok, tako da se ga moraš navaditi.
Poznam uporabnika, ki nosi dva aparata in lahko preko bluetootha posluša glasbo s telefona. Je pa res, da je uporabnik že od majhnih nog in je na aparata navajen. Verjetno je veliko težje tistim, ki izgubljajo sluh kasneje.
Na koncu pa ... ja, aparati so zlatarna v primerjavi z očali.

[MocnikG]

Imam slušne aparate od rojstva. Lahko podam kakšno zanimivost ali grajo. Sicer nisem razumel rdeče niti teme, vendar v kolikor ima kdo kakšno konkretno vprašanje, lahko vpraša.

Preizkusil sem: Widex (v vseh oblikah), Neuroth (oz. kar pač oni prodajajo) (zauheljne), druge no name stvari (v vseh oblikah).

[Protoncek]

In kateri (če sploh) so boljši-slabši? Sestra je najprej imela Widex, zdaj ima Audio BM, dosti razlike ni, kolikor pravi... Mislim, da se počasi izteka druga šestletka, pa bo počasi čas, da se odloči, katere vzeti. Bi kaj priporočal ali odsvetoval? Če se ti da malo napiši pluse in minuse tistih, ki si jih imel. Zadnje čase se sliši neka reklama za eno firmo (ne vem zdajle katera), ki reklamira, da se vsi njihovi aparati povežejo s pametnim telefonom recimo.

[MocnikG]

Tehnikalije in uvod:
Widex - audiogram se je nastavil in je bil za mene ustrezen z dvema standardnima iteracijama. Občasno piskanje pri nošnji kape, predvsem v trenutkih, ko si kapo montiral na glavo. To piskanje je bilo kasneje s konfiguracijo odpravljeno. Tukaj je bil preizkušen vušesni in izven ušesni aparat. Pri čemer sem subjektivno ocenil, da je izven ušesni aparat zadeve ojačal bolje. Nisem ugotavljal čemu je razlog. Preizkušeni so bili tako analogni kot digitalni, pri čemer so se digitalni subjetivno obnesli precej bolje.
Neuroth (nisem čisto prepričan katera firma je bila)- po 6 audigramih, ki so jih morali vnesti in konfigurirati aparate je zadeva bila neudobna - ojačanje je bilo očitno na celem spektru enako s poudarki v plus na določeni frekvenci, ki pa so bile enake tistim, ki so pri meni bile dušene oz. neslišne. Opazen je bil prehod iz šuma na govor (klasičen mestni šum med pogovorom v kavarni), ki je zavrl govorne frekvence do te mere, da so bili za trenutke nerazpoznavni. Sklepam, da je odzivni čas prilagajanja bil neustrezen, po mnenju strokovnjaka se to ni dalo izboljšati.
No name - klasičen vpis audigrama v aparat in prilagajanje ojačanja na ta audigram je potekal v dveh iteracij enako kot Widex, opaženo je bilo sicer zadovoljivo ojačanje vendar je ojačanje padalo v odvisnosti od kapacitete baterije in zunanje temperature (kar pri prejšnjih ni bilo zaznati). Neuporabno pri nošenju kap, občutljivost na dotik nekega materiala k mikrofonu je povzročalo piskanje. Veter je povzročil precejšen šum v primerjavi s prejšnjim dveh.

Rokovanje z aparati:
Widex - po določenem času se je v ušesnih aparatih nabrala umazanija na pokrovčku baterije, zaradi tega se je prokrovček slabo zaprl. Med aktivnostjo (tek, fizično delo, ...) se je pokrovček odprl in tako ugasnil aparat. Menjanje baterij in menjanje filtrov je bilo praktično brez posebnosti. Opaženo je bilo, da je baterija dlje časa zdržala v izven ušesnih aparatih (ker je tudi večja). Primerjava vušesni 3-6 dni (odvisno od letnega časa) - izven ušesni cel mesec (podobno pri ostalih dveh znamkah)
Neuroth - težavno menjanje filtrov (palčka na kateri je bil filter nikakor ni hotela spustiti filtra, zato si si moral pomagati z nohtom), težavno čiščenje školjke pri izven ušesnih aparatih, cerum se je školjke neprimerno bolj prijel - zasušil. Opaženo je bilo tudi, da je školjka s časom (cca. 2 leti) spremenila obliko, kar je vodilo do tega se školjka ni prilegala obliki ušesa, to je vodilo do piskanja in občutka, da ti bo aparat padel ven. Tukaj praktično nisem mogel zamenjati baterije z eno roko, pokrovček si moral s precejšnjo silo potisniti, da se je odprl.
No name - ni bilo možnosti menjanja filtrov, kar pomeni, da je cerum zabil filter. To sem sicer uspel očistiti s posebno krtačko, ki sem jo dobil zraven. Vendar verjamem, da dolgotrajno čiščenje poškoduje mrežico. Zaradi potu so kontakti za baterijo oksidirali (to se je sicer dogajalo tudi pri starejših modelih Widex-a, vendar se je oksidacija iz Widex aparata odstranila precej enostavno, z vatirano palčko)

Uporabniška izkušnja z vmesnikom:
Widex - načeloma nisem imel kaj dosti za nastavljati, imel sem možnosti, da sem izbral profil vpisanega ojačanja glede na okolje v katerem sem se znašel. 3 profili. V nekem trenutku sem imel celo možnost pridobitve lastne programske opreme za nastavljanje profila ojačanja - za kar se nisem odločil.
Neuroth - možnost poslušanja muzike, telefoniranje, prilagajanje ojačanja glede na frekvence v enem manual mode profilu. Še trije dodatni fiksno nastavljeni.
No name - ni bilo možnosti lastnega prilagajanja in nastavljanja ampak samo preko strokovnjaka, ki sem ga moral osebno obiskati.

Splošno mnenje:
Velika razlika med izven in v ušesnih aparatih je predvsem pri vsakodnevnem rokovanju in kapaciteti baterije. Subjetivno ocenjujem, da ostale stvari so pri obeh podobne in ni razlike. Sam tudi nisem opazil izboljšanja dojemanja sluha pri uporabi vušesnih aparatov v primerjavi z izven ušesnih, z enako arhitekturo aparata in enakim audiogramom. Tukaj radi poudarijo, da naj bi (v kolikor je to primerno za pacienta) bilj boljši vušesni aparat, ker izkorišča naravno pot zvoka po slušnih kanalih uhlja. Jaz tega nisem opazil, imam pa mejo slušnosti postavljeno ravno tam, kjer je uporaba vušesnega še primerna. Skozi otroštvo sem uporabljal izven ušesne aparate, kasneje v puberteti sem zaradi zunanjega izgleda želel uporabljati v ušesne. Kasneje ko sem vstopil v polnoletnost sem začel druge aparate tudi preizkušati in nato sem se navadil na vušesni model.
V ušesni model se rad skotali iz kake poličke, mize v kolikor nisi pozoren na to.
Teža vse treh modelov je bila različna in sicer Widexovi so najlažji razen izvenušesnega. V ušesni so bili ostali težji.
Servisov je bilo pri Widexu sicer več, pokvaril se je mikrofon drugič slušalka, tretjič se je zlomil tečaj pokrovčka - cena je bila zanemarljiva (vsakič do 30€) in popravljeno je bilo v enem dnevu, nadomestne dele imajo na Widex servisu. Ne morejo pa ti v Sloveniji narediti školjke. To traja cca. 5 delovnih dni. Neuroth pravi, da tudi školjke delajo v Ljubljani. Servisov pri Neurothu ni bilo, razen zamenjave školjke, cca. 3 dni cena 180 € in drobiž.
Pri noname servisov nisem koristil, ker niso bili potrebni. Se je pa zgodilo v zadnjem obdobju testiranja, da se je odlepil nosilec filtra in je s filtrom vred nosilec padel iz aparata, ta nosilec sem potem razširili z majhnim izvijačem in s fizično silo nataknil nazaj gor in očistil ter je še držal nekaj časa.

Čas testiranja:
Vsak uporabnik, ki začne nositi slušni aparat ima v začetnem dogajanju občutek, da ima tujek na sebi oz. v uhlju. Ta občutek se kasneje izniči oz. ga ni več, po lasnti oceni to traja cca. en teden. Vsi aparati so se testirali 6 let in 8 mesecev vzporedno, z menjavo aparata na vsake 4-5 mesecev z zagotavljanjem, da se je vsak aparat nosil vsak letni čas. Razen Widex analogni, ti so bili testirani pred tem testom.

Cene:
Najdražji Widex (x1.5)
Primerljiva cena Neuroth in noname.

Rezultat testiranja:
Ocenil sem, da je zmagal Widex predvsem zaradi kakovosti zvoka, ki ga ojača. To je nazadnje najpomembneje.