Priporočam uporabo
Ventoy.
To je software, ki USB ključek pripravi tako, da lahko nanj skopiraš več .iso imageov.
Če potem bootaš iz tega ključka ti bootloader ponudi menu v katerem so na izbiro naloženi .iso imagei. Tako imaš na istem ključku več različnih operacijskih sistemov, tudi Windows, če le imaš .iso.
Ker večina Linux distribucij podpira tudi t.i. Live mode lahko potem distribucije najprej probaš kar v RAM-u preden se odločiš za instalacijo na disk.
Kar se tiče gonilnikov in Linuxa je napredek. Imam precej računalnikov okrog sebe in se na nobenem nisem ukvarjal z driverji. Še sin je nekaj časa poganjal Linux za igrice in to tiste, ki jih je prej gonil na Windozih. S printerji nisem imel težav. Dodaš tako kot na winsih in deluje. NAJBRŽ je podobno s scannerjem vendar nimam izkušenj.
Za MacOS programje pa nisem niti razmišljal, da bi ga poganjal na PC (beri: tudi tukaj nimam izkušenj).
Zakaj bi sicer to počel? Na applu to veliko lepše deluje. Jabolčniki so sicer dragi ampak je neprecenljivo, ker mi ne pijejo živcev tako kot Microsoft.
Slednji ne vedo več kaj počnejo, rinejo v cloud, rezidenti in mali uporabniki jih ne zanimajo več. Tudi enterprise support jim šepa. Če imaš on premise postavitve njihovih rešitev dobiš občutek, da si zadnji v čakalni vrsti. Windows OS za končnega uporabnilka postaja iz verzije v verzijo bolj posran. Nekoč sem imel Pentium 3 z enim jedrom hitrosti 1GHZ, 1GB RAM in cca 100GB disk. Pa sem bral maile in še kaj. Danes pa za isto reč hočejo CPU z mnogo več jedri, mnogo več RAM in vsaj SSD storage, sicer ne moreš niti notepad.exe pognat v zglednem času. Bruh.
Je sin na MacBook pro v neki točki strpal Windowse. Na PC kišto pod mizo pa Hackintosh. Jaz sem se krohotal. Na ful hud hardware je dal windowse, na ful crappy arhitekturo pa kvazi apple OS
Saj ne da je to dolgoročno pilo vodo. Zanimalo ga je, cajt je imel, veliko se je naučil. Ah ja, tud sam sem bil nekoč mlad
Ja vem, mal sem žolč razlival v offtopic smeri. Pa kaj, a sem se kej zlagal?
Dyslexic man walks into a bra.
