s5tech.net • Poglej temo - Cevni ojačevalnik iz revije št. 9

Cevni ojačevalnik iz revije št. 9

Vse ostalo v zvezi z nostalgijo. Če se bo tega nabralo bomo odprli nov podforum.

Cevni ojačevalnik iz revije št. 9

OdgovorNapisal/-a ivor » 26 Feb 2017, 19:43

Revija št. 9 je izšla daljnjega leta 2010. Takrat sem objavil članek o ojačevalniku na elektronke in obljubil popravke.
Že leta 2011 sem nabavil nove drage izhodne transformatorje in ugotovil, da sem naredil luknjo v vodi. :( Sedaj sem se ponovno lotil ojačevalnika in nekako za silo rešil problem z visokimi frekvencami na levem kanalu.
Izgleda da je bil padec visokih frekvenc posledica nesrečno izbrane kombinacije pasivnih elementov v drugi stopnji. Izmeril sem vsak element posebej in vsi so bili znotraj normalnih toleranc. Opazil sem razliko pri 20kHz tudi, ko sem pri obeh kanalih popolnoma odstranil povratno vezavo. Razlika je bila tudi pri 1kHz, pojavila se je že na izhodu iz dvojnega potenciometra za glasnost. Med sabo sem zamenjal obe sekciji potenciometra in nazaj sestavil povratno vezavo z drugače naključno izbranimi pasivnimi elementi. Sedaj se oba kanala obnašata enako. Meril sem odziv pri visokih frekvencah, pri obremenjenem ojačevalniku z uporom 4,7Ω. Izenačil sem frekvenčni potek z dodatkom keramičnega kondenzatorja 18pF, tokrat pri obeh kanalih enako.
Vmes sem dobil idejo, kako izenačiti anodna tokova obeh triod v posamezni diferencialni krmilni stopnji, ne da bi bilo potrebno spariti elektronki v tako ozkih mejah. Namesto da bi obe triodi delili skupen tokovni generator, sta sedaj dobili vsaka svojega, seveda s polovičnim tokom, vsaka po približno 2mA. Katodi nista več neposredno galvansko povezani, ampak je vmes kondenzator. Meritve so pokazale, da je 4,7μF dovolj tudi za najnižje frekvence.
Na koncu sem vklopil zvočnike namesto umetnih bremen. Zadovoljen sem z dobljenim zvokom in tako bom poslušal do naslednje predelave.
S predelavo končne stopnje v katodni sledilnik v pentodni vezavi se nisem ukvarjal, ker na šasiji nimam več dovolj prostora za tako veliko število potrebnih dodatnih elementov. Morda se bom naslednjič odločil za izdelavo vsakega posameznega kanala na svoji šasiji v celoti (dual mono) in z drugačnimi elektronkami kot sedaj. Nekaj različnih tipov sem že nabavil. Takrat bom lažje preizkusil, kako se obnaša taka vezava.
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Imam problem za vsako rešitev. - Imam problem za svako rješenje.
Uporabniški avatar
ivor
 
Prispevkov: 660
Pridružen: 09 Feb 2015, 17:29
Kraj: Koper
Zahvalil se je: 293 krat
Prejel zahvalo: 385 krat
Uporabnika povabil: forest70
Število neizkoriščenih povabil: 255

Re: Cevni ojačevalnik iz revije št. 9

OdgovorNapisal/-a ivor » 18 Apr 2017, 18:52

Ugotovil sem, da je padec na visokih frekvencah posledica dejstva, da sem uporabil kombinirane elektronke triode - pentode.
Poskusil sem meriti frekvenčno karakteristiko na enem samem kanalu, drugi kanal je imel vhod kratko sklenjen.
Pri prvi elektronki E1 sem uporabil le pentodo. Pri triodi E1 sem mrežico povezal neposredno na maso. Vhodni signal sem povezal na vhod E2, preskočil drugo stopnjo za korekcijo frekvenčne karakteristike in izhod E2 povezal na fazni obračalnik drugega kanala. Tako sem pri E1 imel aktivno le pentodo in lahko sem izmeril medsebojni vpliv obeh sistemov.
Frekvenčna karakteristika aktivnega kanala je bila tokrat "ravna kot puška" do 20kHz. Potem sem obesil osciloskop na anodo triode E1. Do 2kHz je bil vpliv aktivnega kanala zanemarljiv. Ko sem počasi višal frekvenco, se je presluh čedalje večal in pri 20kHz sem že izmeril tako amplitudo kot na anodi prve triode pri aktivnem kanalu. Pri napajalni napetosti (druga stran anodnega upora) ni bilo možno opaziti nobene sledi avdio signala.
Zaključek: Visoka izhodna napetost (izmenična komponenta, ki pri polni moči znese čez 200Vpp), se prenese iz pentode na anodo sosednje triode, ne da bi nanjo pripeljal katerikoli vhodni signal. Presluh je močno odvisen od frekvence.
Presluh PCL85.jpg

Za meritev frekvenčnega odziva z osciloskopom sem uporabil sondo x10, ker je tako rezultat dosti bolj realen kot s sondo x1.
Če bi hotel zmanjšati presluh med triodo in pentodo kombinirane elektronke, bi moral vmes postaviti kovinsko pregrado. Taka pregrada v sami elektronki že obstaja. Vezana je v notranjosti na katodo in tretjo mrežico pentode. Problem je parazitna kapacitivnost med pregrado (katodo + tretjo mrežico) in anodo triode, ki sta nameščeni znotraj elektronke neposredno druga zraven druge. Vrednost te kapacitivnosti Catg3 ni navedena v podatkovnem listu, ker sploh ni pomembna pri normalni uporabi elektronke, za katero je namenjena (vertikala TV sprejemnika). Izmeril sem približno 5pF (6pF skupaj s podnožjem).
PCL85.jpg

Pregrada bi bila dovolj učinkovita pri "normalni" uporabi elektronke, ko sta oba sistema vezana z ozemljeno katodo. Smisel izdelave tega ojačevalnika pa je bil ravno v tem, da bi preveril možnost vezave končne pentode z ozemljeno anodo (katodni sledilnik). Tukaj je na katodi celoten izhodni signal in pregrada samo še dodatno doliva olje na ogenj.
Treba bo torej izbrati drugačno kombinacijo, kjer triode in pentode niso v isti elektronki. Na primer, prva elektronka bi bila dvojna trioda z velikim ojačenjem (ECC83 ali raje E283CC), druga dvojna trioda za nekoliko večjo moč bi delovala kot fazni obračalnik (ruska 6Η6Π, sem že nabavil iz Ukrajine) in končne PL84 ali EL86 (lahko celo EL36, EL519 ali katerekoli dovolj močne končne pentode). To pomeni, da je treba sestaviti novi ojačevalnik od začetka. Sestavil bom novi dvojni mono ojačevalnik. Šasije in transformatorje že imam, časa in prostora za tako delo pa zaenkrat še ne. :(
Druga možnost bi bila pozabiti na vezavo s skupno anodo in uporabiti negativno reakcijo. Visoke napajalne napetosti 500V (+1) za fazni obračalnik v takem primeru ne bi več rabil. Zanimivo bi bilo pripeljati negativno reakcijo na mrežico druge triode faznega obračalnika, ki je sedaj ozemljena. Taka vezava faznega obračalnika se nikjer ne omenja v stari literaturi o elektronkah. Omenja se celo pomanjkljivost takega faznega obračalnika "z dolgim repom", ker je menda neuporaben za negativno reakcijo. :shock: Nasprotno, pri tranzistorskih ojačevalnikih je taka vezava zelo pogosta. Treba bo malo simulirati na računalniku. Končne pentode bi lahko vezal v ultralinearni (UL) vezavi. Novi izhodni transformatorji omogočajo tudi tako vezavo. V tem primeru bi morda bilo dobro zmanjšati katodne upore in dodati fiksno negativno prednapetost za prve mrežice. Omenjene spremembe bi lahko sorazmerno hitro izvedel na že obstoječem ojačevalniku. :D
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Imam problem za vsako rešitev. - Imam problem za svako rješenje.
Uporabniški avatar
ivor
 
Prispevkov: 660
Pridružen: 09 Feb 2015, 17:29
Kraj: Koper
Zahvalil se je: 293 krat
Prejel zahvalo: 385 krat
Uporabnika povabil: forest70
Število neizkoriščenih povabil: 255


Vrni se na Ostalo

Kdo je na strani

Po forumu brska: Kroko in 1 gost