Tole je že ultramoderno napram bojlerju, ki smo ga imeli v bloku.
Litoželezni podstavek-kurišče, sam bojler pa iz bakrene pločevine, pobarvano svetlozeleno.
Samo na drva.
Netlačni, s prigrajeno pipo na 3 vrtime ventile (mrzla, topla, tuš) in fiksnim "dež" tušem...
Oče je nekje okrog '75 prišel do grelca, podobnega današnjim. Naredil ustrezno matico iz medenine, z vrha naredil luknjo v bojler in jo prispajkal. Tesnilo na grelcu naredil iz avtomobilske zračnice, pokrov električnega priklopa pa iz stoenkine frtajler kape.
Električni bojler!!!! Brez termostata, kaj šele varnostnega termostata... Še stikala ni bilo, le kabel s vtikačem. Ampak v 3/4 ure je bilo vode za kopanje
Ker je bil "dež" tuš izredno nepraktičen, pa še po vseh spojih puščal, je po nekaj letih sledila druga modernizacija, predelava na tuš ročko.
Nato pa je po par letih prišlo do "nesreče", eksplozije: ovoj cevi za ročko se je razpadel, med tuširanjem precviknilo cev in odprlo je pokrov boljerja. No tisto sem pa popravljal že jaz. Z dobre pol kile težkim spajkalnikom: skovan kos bakra na pol metra dolgi železni palici in z lesenim ročajem. Grel na plinu (štedilnik) in nekako zaspajkal pokrov nazaj na mesto, da je tudi tesnilo.
Dandanes večini nepredstavljivo, umivalnik v kopalnici ni imel tople vode... Ker je bila hiša v gradnji je bilo tako do "devedeset i neke"...
Sorry za offtopic, bi bilo bolj za v nostalgijo. Žal ni slik, direkt linka iz možganov na printer ali v pc pa ne gre vzpostavit
