Radio ni bil vklopljen že od 80ih let 20. stol., kar mi je dalo mislit, da najbrž še deluje. Po prvem vklopu je res kazalo tako, prek žarnice je bilo vse ok. Zvok je bil, FM delal. AM ni bilo nič.
Dokler je bil vklopljen sem izmeril napetost na G1 EL84, nekaj več kot 2V, kar ni zelo nevarno, sem pa obvezno vseeno kondenzator zamenjal (karkoli več kot 100mV je nesprejemljivo). Magično oko je tudi delovalo. Bruma paktično ni bilo, z original 50uF + 50uF!
Pogled pod šasijo je pokazal sledeče; radio je popolnoma originalen. Popolnoma nič v njem do mojega prihoda ni bilo zamenjano.
Je letnik 1954, točno toliko star kot lastnik. Elektronke so pa rahlo neobičajne; 2X EC92, EF85, EF93, EABC80, EL84 in EM85.
Shemo tukaj ne morem deliti, je pa na radiomuseum.org
Ko se elektronke pogleda se vidi, da je na koncu vse skoraj popolnoma isto. 2x EC92 je popolnoma enaka zadeva kot ECC85, le razdeljena na 2 elektronki. Še edina razlika je, da je ECC85 namenjena kot RF ojačevalec in oscilator le za FM, tu pa je ena od triod uporabljena kot oscilator za vsa področja. Prej se je ta trioda nahajala v ECH81. Sedaj njeno funkcijo prevzema EF85 kot prvi mikser, EF93 pa 2. mikser, s tem da ima EF93 manjše podnožje (prav tako EC92). EABC80 in EL84 sta zelo znani lampi in pogosti, magično oko je pa obratna vrednost EM85; Pahljačaste oblike, vendar se pri močnejšemu signalu zapira namesto odpira.
No, pa naj preidem k problemom:
1. Avdio stopnja, ko je priključen na omrežno napetost, oscilira. To sem odpravil z zamenjavo kondenzatorjev. Nisem še vse menjal, sem menjal kritične in nekatere, ki so to nihanje povzročali (ne vem točno kateri, eden od 25nF okoli potenciometra za glasnost).
2. EF85 na AM področjih ne ojača popolnoma nič. Odklon magičnega očesa na G1 EF85 in EF93 je popolnoma enak. Kasneje sem odkril, da prvi MF nihajni krog (tisti, ki ima vzporedno 200pF kondenzator) ne daje povratne informacije, če vrtim jedro tuljave.
Takoj sem posumil kondenzator v lončku, ga odprl, pomeril, a kazalo je ok. Preventivno zamenjam, pa še nič.
Pogledal sem vse napetosti, zamenjal lampo, a neuspešno.
Zamenjal sem tudi 2x 5nF kondenzator in 10nF kondenzator, ki so označeni na shemi, ker so problematičnega tipa. Tudi to skoraj brez uspeh (na splošno je signal bil rahlo močnejši, nič drugega. Ojačenje EF85 je še vedno 1, kot bi signal le šel skozi. Oscilator deluje, ker lahko sprejemam radijske programe, vendar je občutljivost sprejemnika izredno slaba.
Poskusil sem odklopiti kondenzator 25pF iz anode na maso, za vsak slučaj, brez uspeha. Preveril sem 150k upor, kazal 166k. Preveril sem tudi katodni upor 200E, perfekten. A nisem preveril vsega?
Kakšen nasvet bi bil zelo dobrodošel
Za konec tega prispevka še dodam komentar, kako se vidi razlika med Jugoslovanskimi in Nemškimi radiji v "naprednosti". Leta 1954 so že imeli selenski usmernik, UKV pas, zelo dobro izelavo elektrolitskih kondenzatorjev in elektrostatske zvočnike (visokotonec na spresnji strani radija) ter feritno anteno (montirano na "strop" ohišja, obračajo se jo na sprednji strani, s koleščkom, kjer se jo da tudi izklopiti in uporabljati zunanji antenski priključek)
Po branju takih in druačnih forumskih objav, literature itd. sem opazil, da je pri nas v Telekomunikacijah na začetku bilo nekaj takega; kot primer bi podal Sočo, ki je bil prvi UKV radijo v Jugoslaviji. Natal je šele leta 1957, a imel je selenski usmernik in elektrostastki zvočnik na prednji strani (morda se motim, tip RA16, če koga zanima), a so takoj leto kasneje začeli vgrajevati nazaj elektronko AZ1 (iz 2. svetovne vojne
). Vesna UKV je podobna zadeva, kjer so ji vgrajevali polprevodniške diode za detektor, na mestu lampe EABC80. Slednja je nastala leta 1960, leto kasneje lahko omenim (že pod Iskro) model Triglav, Opatija, ki pa tega več niso imeli. Zanimiv poskus modernizacije, ki pa očitno ni uspel, kaže pa, da smo bili vodilni na področju elektronike v Jugoslaviji.
Če sem se kaj zmotil v navajanju dejstev, kar omenite, da ne bo kdo drug pravljic bral
Pozdrav!
