Radio RIZ634 UKV drugič

[ivor]

Še en kandidat za prenovo in oživljanje. Prišel je iz Postojne, YLS55EI.
Tudi ta je sorazmerno dobro ohranjen in primeren za oživljanje. Edino na škatli se je zgoraj olupil lak...

20250813_070828.jpg

...in na šasiji je nekdo zamenjal usmerjevalki AZ1 s silicijevima diodama BY238.

20250813_070521.jpg

V notranjosti škatle sem našel datum izdelave: 6.12.1962.

20250813_082216.jpg

Takoj se bom lotil prenove, dokler je še v svežem spominu prenova enakega radia (minulo delo ). Morda se na koncu odločim celo za kakšno majhno predelavo.

[ivor]

Nova vrvica za skalo je že skoraj nameščena.

20250817_102755.jpg

Na sliki levo je razvidna uporaba ščipalke za perilo kot pomoč pri postavljanju vrvice.

[VolkD]

Na sliki levo je razvidna uporaba ščipalke za perilo kot pomoč pri postavljanju vrvice.

Tole se sliši kot nekaj brezveznega. S prve roke povem, da temu ni tako. Vrvico na aparatu Nikola Tesla sem namreč nameščal cel teden, pa je nisem namestil. Če nimaš opisa kako je vrvica napeljana in prave tehnike je tole hitro misija nemogoče.

[ivor]

Lahko povem samo, da brez pomoči ščipalke ne bi znal postaviti nobene vrvice. Drugače je to pravo Sizifovo delo: na eni strani postaviš, na drugi odpade in obratno.

Vrvico na aparatu Nikola Tesla sem namreč nameščal cel teden, pa je nisem namestil.

A to na Tesli 56c, ki ima vertikalno skalo, kazalec potuje po vertikali od zgoraj navzdol in nazaj in ima vodila za vrvico na obeh straneh? Poznam. Groza!

[VolkD]

Poznam. Groza!

Najlepše je, ko misliš, da si uspel, pa potem pogled od spredaj pove, da je kazalec postrani.

[ivor]

Ne samo, da je kazalec postrani, ampak da ga na eni strani vleče navzgor, na drugi pa navzdol.
To je bil prvi radio, ki sem mu postavljal vrvico za skalo. Hodil sem še v srednjo šolo v Bujah. Radia nisem nesel domov, kot bi to verjetno sedaj naredil, ampak sem se lotil dela kar pri lastniku doma. Problem je bil tudi v tem, da je bila vrvica prej narobe napeljana in se je kazalec lahko gibal le po zgornji polovici skale. Napeljal jo je pa ravno moj takratni profesor fizike in tehničnega pouka!
Navajeni smo, da teče vrvica normalno v krogu okoli skale in je kazalec pritrjen le na enem mestu. Pri tem radiu pa je kazalec pritrjen na obeh straneh skale, levo in desno. Vrvica mora teči na obeh straneh v isti smeri paralelno. Po dolgem iskanju vseh možnih kombinacij, mi je uspelo pogruntati, da je za spremembo smeri gibanja vrvice predviden poseben kolešček. Na koncu mi je le uspelo pravilno postaviti vrvico in kazalec (vse v istem dnevu!), tako da je kazalec pokrival celotno skalo, od začetka do konca. Trajalo je ves dopoldan, še kosilo sem zamudil, a lastnik je bil potem prezadovoljen.

[ivor]

Še malo on topic:
Pred zamenjavo vrvice sem zamenjal tudi plastični kolešček na vrtljivem kondenzatorju, ker je originalni zaradi starosti že začel razpadati. Rezervnega sem pobral iz rezervne šasije, ki jo imam za kose. Kako teče vrvica sem vedel že prej, od prejšnjega radia, tako da je bilo delo hitro končano. V tovarni so vrvico ovili okoli pogonske osi samo enkrat, vrvica je pogosto spodrsavala in se je hitro izrabila. Po zamenjavi sem jo ovil okoli pogonske osi 3 krat, vrvica se je močno drži in ne spodrsava niti malo. Pričakujem, da bo ta rešitev dosti trajnejša.
Sledi kompletni recap in retube celega radia (kot temu pravijo sedaj, po novem ). Ostanejo samo originalni keramični in stirofleksni kondenzatorji. Silicijeve usmerniške diode sem že odstranil. Namesto dveh AZ1 bom raje montiral eno AZ4, kot pri prejšnjem radiu (jo že imam).

[ivor]

Malo sem se še poigral z rezervnim omrežnim transformatorjem za ta radio. Pobral sem ga iz stare neuporabne šasije, ki jo imam za rezervne dele.
Odvil sem vsa sekundarna navitja, tudi tisto za visoko anodno napetost, ki je popolnoma zgorelo. Primarno navitje pa izgleda še celo in za silo uporabno in sem ga pustil na tuljavniku.
Naredil sem nekaj meritev na transformatorju. Na originalni primar sem navil pomožno navitje 24 ovojev, kar naj bi ustrezalo sekundarni napetosti 6,3V za kurjavo. Toliko ovojev je namreč imelo originalno navitje za ta namen. Sestavil sem jedro in priklopil na omrežje, najprej preko serijske žarnice.

20250823_125926.jpg

Žarnica je samo malo brlela, tako kot pri delujočem transformatorju iz radia, brez obremenitve. Brez serijske žarnice in brez obremenitve je transformator vlekel 150mA (tok magnetizacije v praznem teku).
Na pomožnem navitju sem izmeril 7V~. To pomeni 24/7=3,43 ov/V. Takrat sem izmeril tudi omrežno napetost 224V. Iz tega sem izračunal približno število ovojev primarnega navitja 224*3,43=768 ov. Debelina žice je 0,4mm. Na podoben način bi se dalo oceniti število ovojev tudi ostalih sekundarnih navitij, samo je treba izmeriti izmenične napetosti na ostalih neobremenjenih sekundarjih dobrega transformatorja.
Imam občutek, da so v tovarni zelo šparali pri izdelavi teh omrežnih transformatorjev.

[MaliMedo]

Pozdravljen,

Vidim, da delo odlično napreduje.

Pri mojem (ko ga začnem obnavljat odprem temo) je enako z usmerjevalkami; nekdo je odstranil obe podnožji, in montiral dve diodi, tisti veliki kovinski.
Me pa zanima (seveda če je bil modifikacija narejena pravilno, s serijskim uporom), zakaj si jo odstranil? Jaz imam namen pustiti modifikacijo, v kolikor je funkcionalna.

Pozdrav

[ivor]

Diodi sem odstranil, ker imam raje original in imam možnost original ohraniti. Elektronka AZ4 je lahko nadomestek za 2 AZ1. Razen tega, je šasija tako narejena, da ustreza taki usmerjevalki. Rešitev z AZ4 se mi zdi nekako bolj elegantna, kot z 2 AZ1. Prejšnji podobni modeli so imeli tako narejen usmernik. Tisti dodatek z dvema podnožjema na trafotu so naredili morda zato, ker niso več imeli AZ4 ali jim je bila predraga. Meni to izgleda kot šlamparija.
Če ne bi imel nobene ustrezne elektronke, bi razmislil o tem, da bi obdržal polprevodniški diodi, seveda z dodatkom ustreznih preduporov, ki jih v radiu ni bilo. Modifikacija ni bila narejena pravilno.
Če imaš možnost nabaviti AZ4 ali 2 AZ1, imam nekaj podnožij viška.

[MaliMedo]

Hvala za razlago.

Bom videl kako je modifikacija narejena, najbrž bom obdržal diode, da malo šparam na denarju

Sem se pa odločil, da se bom tega mojega prav res resno lotil;
-zamenjal VSE papirnate kondenzatorje, ne glede na to če z njimi že dela ali ne,
-razširil FM na 108, zahvaljujoč tvojemu prispevku (s tem sem se odločil, ker si ti to spisal in se ne rabom brez izkušenj v to spuščat, da sploh vidim kako to zgleda)
-cel radio bom še uglasil na maksimum, tudi če bo že lovil (s kančkom zdrave pameti, da res ne bom spet kakšne ruljave preklinjal)
-ohišje pa bom popolnoma prenovil, ker se je furnir že veliko zluščil stran.

Kar se tiče tega, kako naj naredim? Ali naj ga celega zglancam, pa prebarvam, bo izgledal lepo? Ali moram furnir gor dajat?

Probal bom prebarvat zlate dele, barvo imam.

Skala in ostalo pa je v zelo dobrem stanju. Gumbi so le umazani, notri je tudi svinjsko umazan od prahu, to pa je tudi to.

En dober projekt, za moj daleč najljubši in najlepši radio, kar sem jih do sedaj videl

Pozdrav

[ivor]

Sem se pa odločil, da se bom tega mojega prav res resno lotil;
-zamenjal VSE papirnate kondenzatorje, ne glede na to če z njimi že dela ali ne

Zamenjaj tudi elektrolitske kondenzatorje, tudi katodni elektrolit v končni stopnji in tisti v ratio detektorju.
Namig: namesto elektrolitskega kondenzatorja 5uF v ratio detektorju, vedno vgrajujem bipolarne kondenzatorje 4,7uF take kot na sliki ali podobne. Ta rešitev je dosti trajnejša.

[mitchW]

-cel radio bom še uglasil na maksimum, tudi če bo že lovil (s kančkom zdrave pameti, da res ne bom spet kakšne ruljave preklinjal)

Pred tem obvezno preveri izpravnost oz. zdravje elektronk. Pri nekaterih radiih sem že naletel na simptom, ki bi mu rekel najprej, da ima razglašen MF (FM). Npr. postaja je imela dva vrha, enega sicer manjšega, vmes pa "luknjo". Torej ko si vrtel gumb za postaje, si najprej naletel na močno postajo, potem je upadla, potem pa spet narastla.

Ko sem pomeril elektronke (UCH81 in UF85), sta imeli le še nekje 15% emisije. Po zamenjavi le ene (UCH81) z novo, se je stanje močno izboljšalo, postaje imajo le en "vrh" in dosti višjo jakost signala. Vendar, če elektronk ne bi izmeril, bi lahko domneval, da je FM demodulator razglašen in ga šel uglaševati. Verjetno bi stanje lahko malo izboljšal, vendar ko bi zamenjal elektronko z novo, vprašanje kaj bi se naredilo. Zagotovo pa to ne bi bila pravilna rešitev.
Na tvojem mestu bi ti predlagal, da priklopiš gor vobler ter osicloskop in preveriš frekvenčno krivuljo FM MF. Če je lepa, raje pusti pri miru.
Ko sem jaz nazadnje obnavljal RIZ 634, je ta krivulja bila takšna kot iz učbenika in ni bilo razloga, da bi karkoli uglaševal oz. spreminjal medfrekvence.


Kot rečeno, je pri teh radiih res zelo pametno zamenjati vse papirne, kot elektrolitske kondenzatorje. Sam sem se tega včasih izogibal in zamenjal le par nujnih kondenzatorjev oz. tiste, ki so bili res zanič. Nato sem pa nekajkrat izgubil po cel popoldne časa, ko sem iskal napako, ki je dejansko bila v prekinjenem oz. defektnem kondenzatorju. Seveda tistem, ki ga nisem zamenjal, ker na njem itak ni nobene napetosti. Vendar kljub temu je v notranjosti prekinjal. No spet drugič je bil eden izmed papirnih totalno v kratkem stiku in triodni del EABC80 ni dobil anodne napetosti.
Ali pa ko se je pokazalo da 50+50uF filter kondenzator po cca pol ure delovanja začne vleči čedalje večji prečni tok in počasi zniža anodno napetost. Vprašanje kaj bi se zgodilo, če ne bi spremljal anodne napetosti, če drugega ne, bi verjetno kondenzator izpustil elektrolit po delavnici. Spomnim se tudi primera, kjer je bil delno v stiku 5uF elko v ratio detektorju. Radio je sicer deloval, ampak sprejem ni bil najboljši, pa tudi magično oko se je le rahlo odprlo.

[MaliMedo]

Sem se pa odločil, da se bom tega mojega prav res resno lotil;
-zamenjal VSE papirnate kondenzatorje, ne glede na to če z njimi že dela ali ne

Zamenjaj tudi elektrolitske kondenzatorje, tudi katodni elektrolit v končni stopnji in tisti v ratio detektorju.
Namig: namesto elektrolitskega kondenzatorja 5uF v ratio detektorju, vedno vgrajujem bipolarne kondenzatorje 4,7uF take kot na sliki ali podobne. Ta rešitev je dosti trajnejša.

Hvala za nasvet, vsekakor bom zamenjal. Imam tudi tale 4u7 bipolarne, bolj v videzu elektrolita.

50+50uf pa bom prvega zamenjal, kot se spomnim, se prižge samo lučka in dela gretje. Torej manjka anoda, kar je po navadi simptom slabih filtrirnih kondijev.
Lahko pa je kriva modifikacija. Bom videl ko probam sam.

Pozdrav

[ivor]

@MaliMedo: Imam eno prošnjo: ali lahko pogledaš na tvojem RIZ634, kakšna sta 2 vezna kondenzatorja med faznim obračalnikom ECC83 in končnima EL84?
Originalni načrt je namreč poln napak. Na načrtu piše 22n, v moji šasiji pa je 47nF. Slučaj ali še ena napaka v načrtu?
V prvi šasiji sem namreč že zdavnaj zamenjal vse kondenzatorje z novimi, verjetno vse po načrtu, zato sem imel kasneje en kup težav. V rezervni šasiji pa ti kondenzatorji manjkajo, ostale so samo priključne žičke, drugo je čisto razpadlo. Zato ne vem, kakšni so bili originalni kondenzatorji.
Verjetno to sploh ne vpliva na zvok, ampak vseeno bi rad vedel, kakšni kondenzatorji bi tam morali biti. Če je v načrtu res napaka, bom še to popravil.

[MaliMedo]

@MaliMedo: Imam eno prošnjo: ali lahko pogledaš na tvojem RIZ634, kakšna sta 2 vezna kondenzatorja med faznim obračalnikom ECC83 in končnima EL84?
Originalni načrt je namreč poln napak. Na načrtu piše 22n, v moji šasiji pa je 47nF. Slučaj ali še ena napaka v načrtu?
V prvi šasiji sem namreč že zdavnaj zamenjal vse kondenzatorje z novimi, verjetno vse po načrtu, zato sem imel kasneje en kup težav. V rezervni šasiji pa ti kondenzatorji manjkajo, ostale so samo priključne žičke, drugo je čisto razpadlo. Zato ne vem, kakšni so bili originalni kondenzatorji.
Verjetno to sploh ne vpliva na zvok, ampak vseeno bi rad vedel, kakšni kondenzatorji bi tam morali biti. Če je v načrtu res napaka, bom še to popravil.

Seveda, sporočim jutri zjutraj ko radio prevzamem.

[MaliMedo]

Moj je 47nf, sicer ni Iskra vijoličsst, je nek sivkast pravilne valjaste oblike.

Sedaj pa je radio na čakanju, ker sem jaz na poletni šoli elektronikov organiziran ravno s strani tega foruma

Pozdrav

[ivor]

Moj je 47nf

Najlepša hvala. Sem si mislil, da je tako. Torej, je še ena napaka na načrtu (oz. 2). Bom še to popravil.
Pa dobro zabavo na Mašunu!

[ivor]

Popravek načrta.

[jozede]

Moj je 47nf

Najlepša hvala. Sem si mislil, da je tako. Torej, je še ena napaka na načrtu (oz. 2). Bom še to popravil.
Pa dobro zabavo na Mašunu!

Če sem prav izračunal, 22nF in upor v prvi mrežici EL84, ki je po načrtu 820k; oba vplivata predvsem na nizke frekvence. Že 22nF v tej konfiguraciji spusti skozi ojačevalec Frekvenco 50hZ z samo cca -1,5dB. tako da ni nobene potrebe po 47nF veznem kondenzatorju, ki bo spustil še več ji del nizke frekvence v izhodni transformator; prenizke frekvence po nepotrebnem magnetno zasitijo izhodni transformator, ki ni dimenzioniran za tako nizke frekvence. (Če se prav spomnim, prenašajo taki izhodni transformatorji dobro frekvence nekje od 100hZ naprej.
Po mojem je 22nF povsem v redu. In na tem mestu nebi dajal not 47nF. (lahko pa da je upor v prvi mrežici cca 400k, potem pa je tudi 47nF v redu.?)
Seveda pa lahko preizkusiš in se po slušnem testu odločiš kaj ti bolj odgovarja.

[ivor]

Se popolnoma strinjam. Tako sem naredil pri prvem radiu in sploh nisem razmišljal o tem, da bi bila lahko napaka v načrtu. Zvok je čisto v redu, zagotovo gre tudi pod 100Hz, ker je izhodni trafo obilno dimenzioniran. Radio ima posebno vezje (tonsko kontrolo), s katerim lahko poljubno dodajaš nizke frekvence. Samo bi rad naredil tako, kot je bilo originalno narejeno v tovarni. Ne sprašujem se zakaj je bilo tako narejeno. Upam, da so to razvili večji mojstri od mene in da so vedeli, kaj počnejo.
Kaj bi rekel potem za vezni kondenzator med potenciometrom in triodo EABC80? Tam je odvodni upor mrežice 10MΩ, pa je vseeno vgrajen vezni kondenzator 47nF.
Po mojem mnenju, so razvijalci še marsikje "ustrelili kozla". Na pr, dodali so 2 stopnji ojačanja pred faznim obračalnikom. Ena stopnja bi bila več kot dovolj. Zato so potem dodali tako močno globalno negativno reakcijo čez ves ojačevalnik, da so zmanjšali celotno ojačanje na znosno mero. Tako močna negativna reakcija ni običajna pri ojačevalnikih na elektronke, zlasti če povratna zanka zajema tudi izhodni transformator, za katerega vemo, da ima zelo čudne fazne zasuke pri skrajnih frekvencah.

[jozede]

Se popolnoma strinjam. Tako sem naredil pri prvem radiu in sploh nisem razmišljal o tem, da bi bila lahko napaka v načrtu. Zvok je čisto v redu, zagotovo gre tudi pod 100Hz, ker je izhodni trafo obilno dimenzioniran. Radio ima posebno vezje (tonsko kontrolo), s katerim lahko poljubno dodajaš nizke frekvence. Samo bi rad naredil tako, kot je bilo originalno narejeno v tovarni. Ne sprašujem se zakaj je bilo tako narejeno. Upam, da so to razvili večji mojstri od mene in da so vedeli, kaj počnejo.
Kaj bi rekel potem za vezni kondenzator med potenciometrom in triodo EABC80? Tam je odvodni upor mrežice 10MΩ, pa je vseeno vgrajen vezni kondenzator 47nF.
Po mojem mnenju, so razvijalci še marsikje "ustrelili kozla". Na pr, dodali so 2 stopnji ojačanja pred faznim obračalnikom. Ena stopnja bi bila več kot dovolj. Zato so potem dodali tako močno globalno negativno reakcijo čez ves ojačevalnik, da so zmanjšali celotno ojačanje na znosno mero. Tako močna negativna reakcija ni običajna pri ojačevalnikih na elektronke, zlasti če povratna zanka zajema tudi izhodni transformator, za katerega vemo, da ima zelo čudne fazne zasuke pri skrajnih frekvencah.

Seveda gre trafo tudi pod 100 Hz, samo pri na primer pri 50Hz ne more prenesti polne moči 50Hz signala ampak pride v zasičenje laho že pri polovični moči ali celo prej, to pa povzroči popačenje.
Vezni kondenzator, ki ga omenjaš, praktično samo še ločuje DC napetost, frekvenčno pa gre skoraj do 0Hz.

[ivor]

Originalni omrežni transformator. Napetosti na neobremenjenih sekundarjih.

RIZ634 mrežni trafo.png

Odcep pri 5,1V je za pilotke 6,3V zato, da bodo čim dlje trajale.

[ivor]

Izgleda, kot da bi načrt tega radia risal neki šalabajzer, ki ni vedel za kaj gre. Vsakokrat, ko se ga lotim, najdem še kakšno napako.
Vezje okoli potenciometra za glasnost je bilo narisano tako, da regulacija sploh ne bi pravilno delovala.
Tukaj je še enkrat popravljen načrt.

[MaliMedo]

Hvala za vse popravke načrta in informacije o transformatorju.
Vprašanje; kaj če tistih 10k uporov serijsko vezanih na EL84 lampi ne bi bilo oz. Kako je zgledalo in slišalo, preden si dodal??
Predvidevam, da je jakost veliko manjša, izboljša pa življesnko dobo elektronke, če sem prav razumel nevtralizacijo.

Moram naročiti transformator, je lahko tudi toroidnega tipa oz. Kateregakoli, kar zdrži 1A?

Pozdrav

[VolkD]

Jaz v radio nebi stavil toroidnega transformatorja. Nakopal si boš samo težave z zagonskimi tokovi magnetenja jedra.

[ivor]

Vprašanje; kaj če tistih 10k uporov serijsko vezanih na EL84 lampi ne bi bilo oz. Kako je zgledalo in slišalo, preden si dodal??
Predvidevam, da je jakost veliko manjša, izboljša pa življesnko dobo elektronke, če sem prav razumel nevtralizacijo.

10k upori sploh ne vplivajo na zvok, saj skozi njih praviloma ne teče noben tok in zato ni nobenega padca napetosti. Preden sem jih dodal v prvem radiu, je ojačevalnik nihal na približno 325kHz. Ker nisem vedel vzroka, sem najprej dodal po 10k v vsako prvo mrežico. Mojstri HI-FI pravijo, da ti upori preprečujejo nihanje ojačevalnika. Vsi podobni načrti NF ojačevalnikov imajo predvidene te upore. V vseh NF ojačevalnikih na elektronke, ki sem jih do sedaj sestavil, so bili prisotni ti upori. Prave razlage nisem nikjer zasledil. Domnevam, da ti upori, skupaj s kapacitivnostjo Cg1k tvorijo RC člen, ki zaduši visoke frekvence izven slišnega področja. Ker v tem primeru ni pomagalo, sem iskal naprej in odkril, da je vzrok čisto drugje. Problem je bil v manjkajočem kondenzatorju 1n, na popravljenem načrtu označenem rdeče. Dodatni upori 10k pa ne morejo škodovati, zato sem jih pustil in dodal tudi v drugem radiu.
Zaradi nevtralizacije sem prevezal kondenzatorje 5n v MF ojačevalniku. To nima nobenega vpliva na delovanje NF ojačevalnika.

[MaliMedo]

Vprašanje; kaj če tistih 10k uporov serijsko vezanih na EL84 lampi ne bi bilo oz. Kako je zgledalo in slišalo, preden si dodal??
Predvidevam, da je jakost veliko manjša, izboljša pa življesnko dobo elektronke, če sem prav razumel nevtralizacijo.

10k upori sploh ne vplivajo na zvok, saj skozi njih praviloma ne teče noben tok in zato ni nobenega padca napetosti. Preden sem jih dodal v prvem radiu, je ojačevalnik nihal na približno 325kHz. Ker nisem vedel vzroka, sem najprej dodal po 10k v vsako prvo mrežico. Mojstri HI-FI pravijo, da ti upori preprečujejo nihanje ojačevalnika. Vsi podobni načrti NF ojačevalnikov imajo predvidene te upore. V vseh NF ojačevalnikih na elektronke, ki sem jih do sedaj sestavil, so bili prisotni ti upori. Prave razlage nisem nikjer zasledil. Domnevam, da ti upori, skupaj s kapacitivnostjo Cg1k tvorijo RC člen, ki zaduši visoke frekvence izven slišnega področja. Ker v tem primeru ni pomagalo, sem iskal naprej in odkril, da je vzrok čisto drugje. Problem je bil v manjkajočem kondenzatorju 1n, na popravljenem načrtu označenem rdeče. Dodatni upori 10k pa ne morejo škodovati, zato sem jih pustil in dodal tudi v drugem radiu.
Zaradi nevtralizacije sem prevezal kondenzatorje 5n v MF ojačevalniku. To nima nobenega vpliva na delovanje NF ojačevalnika.

Hvala za odgovor. Torej je bila to le preventiva nihanja.
Bom videl, kako se moj obnaša.
Kako si nihanje zaznal? S porabo, ali si potreboval osciloskop, da si nihanje opazil?

Pozdrav

[ivor]

Nihanja dolgo sploh nisem opazil, ker ni bilo slišati nič nenavadnega, razen poka po vklopu. Odkril sem ga šele z osciloskopom.

[ivor]

Prvi vklop, po preventivni zamenjavi vseh sumljivih elementov in elektronk, je šel sicer brez dima, je pa zato močno pokalo in se bliskalo, ko se je ogrela usmerjevalka, ostale elektronke pa še ne. Tudi smrdelo je rahlo po ozonu...
Predno sem hitro ugasnil radio, mi je uspelo ugotoviti mesto iskrenja. Anodna napetost je hitro zrasla čez 370V in se je zaiskrilo na enem mestu, kjer se je neizolirana žica zelo približala masi.

20250905_113531.jpg

Potem sem žičko odmaknil od mase in iskrenja ni bilo več.
Zadnje čase sem imel probleme s hišno električno instalacijo in v prostoru, kjer urejam in preizkušam radie, sem imel na vseh vtičnicah 220V. Zato problemov s previsoko napetostjo še nisem imel. Sedaj, ko sem napako odpravil, pa imam 235V in stari radii so začeli protestirati...
Radio je potem deloval, samo je premalo občutljiv. Na SV sem sicer dobil madžarsko postajo, ki jo vedno lovim podnevi, a sem moral dosti odpreti potenciometer za glasnost. Na UKV sem dobil lokalne postaje močno, ostale so bile bolj šibke. Poskusil bom uglasiti MF nihajne kroge.
Moral bi pogruntati neki način, da anodna napetost toliko ne zraste takoj po vklopu. Razmišljal sem o zamenjavi usmerjevalke AZ4 z EZ81. Poskusil bom, ali se ogreje vsaj malo počasneje. Rabim pa dodatni vir 6,3V za kurjavo.

[ivor]

Zaenkrat sem se rešil "v korner", kot pravijo nogometaši. Radio napajam skozi variak, s katerim znižam omrežno napetost na 220V. Na SV sem nastavil vse MF filtre na 482KHz in občutljivost se je bistveno izboljšala.
Pri FM je situacija drugačna. Za začetek sem poskusil uglasiti MF filtre, ko so bili še vsi kondenzatorji 5nF vezani na maso (originalna vezava brez nevtralizacije). Ojačevalnik je zanihal še preden sem dosegel maksimum signala, kljub znižanju napajalne napetosti. Potem sem prevezal kondenzatorje tako, da je dosežena nevtralizacija (rdeče na popravljenem načrtu). Žal tudi to ni pomagalo. Tudi ko sem izvlekel elektronko ECC85 iz podnožja, je MF ojačevalnik še vedno zanihal.
Takih težav nisem imel pri prvem enakem radiu. Celo pri višji omrežni napetosti, MF ojačevalnik ni zanihal, razen če sem pretiraval z ojačanjem samega UKV tunerja (elektronka ECC85).

[MaliMedo]

Kako pa vpliva nevtralizacija na sprejem (občutljivost/selektivnost) ali ni nobene razlike v le-tem?
Pozdrav

[ivor]

Z nevtralizacijo kompenziramo škodljivi vpliv parazitske kapacitivnosti med anodo in prvo mrežico pentode Cag1. Ta lahko povzroči pozitivno ali negativno reakcijo v selektivnem ojačevalniku, odvisno od faznega pomika med izhodnim in vhodnim signalom. Če se pojavi pozitivna reakcija, se poveča nevarnost, da bi vezje zanihalo.
Ko so MF filtri izvedeni s sklopljenimi nihajnimi krogi, se pojavi škodljiva kapacitivnost med sekundarnim krogom in prvo mrežico.

Image (9).png

Fazni kot se spreminja s spremembo frekvence pod in nad resonanco.

Image (8).png

Škodljivi vpliv parazitske kapacitivnosti na resonančno krivuljo v odvisnosti od frekvence in stopnje (velikosti) nevtralizacije. Krivulja 1 velja pri pravilni nevtralizaciji (brez reakcije), krivulja 2 s pozitivno reakcijo in krivulja 3 z negativno reakcijo.

Pri pentodi EF89 znaša kapacitivnost Cga=0,002pF. Pri tako majhni parazitski kapacitivnosti bi bilo težko neposredno izvesti pravilno nevtralizacijo, saj bi rabili dodatni kondenzator z zelo majhno kapacitivnostjo. Pravilno nevtralizacijo pa lahko izvedemo drugače, na drugi (zaščitni) mrežici, brez dodatnega kondenzatorja. Kondenzatorja, ki blokira izmenično napajalno napetost za anodo, ne vežemo neposredno na maso, ampak na drugo mrežico, ki je z drugim kondenzatorjem blokirana na maso.

Image (10).png

Z nevtralizacijo se zmanjša možnost, da bi MF ojačevalnik zanihal. Frekvenca maksimuma se lahko nekoliko premakne, zato je dobro ponovno preveriti uglasitev.
P.S.: Na spletu mi ni uspelo najti ničesar o nevtralizaciji pri selektivnih ojačevalnikih. Ves material se nanaša na nevtralizacijo v kemiji. Tukaj sem podal povzetek iz stare knjige "UKV tehnika" avtorja Šurina, iz leta 1962.

[ivor]

Rad bi ponovno uglasil MF filtre za UKV na 10,7MHz s pomočjo sweep generatorja (voblerja). Problem je v tem, da MF ojačevalnik pri tem radiu zaniha, če uglasim vse nihajne kroge na maksimum, kljub izvedeni nevtralizaciji. Zato mu bo treba prej nekako zmanjšati ojačanje, da bo možno opazovati krivulje brez motenj.
Morda bo možno zmanjšati ojačanje že s tem, da se dovolj razširi prepustni frekvenčni pas. Pri prvem radiu mi je uspelo uglasiti MF na maksimum tako, da sicer ne pride nikoli do nihanja, vendar se pri nekaterih postajah (zlasti hrvaških), pri sprejemu pojavi tako popačenje, da je nemogoče normalno spremljati program. To se najverjetneje dogaja zaradi preozkega prepustnega pasu MF filtrov. Rad bi to odpravil, najprej na tem radiu (poskusni zajec ), potem bi se ponovno vrnil na prvega in ponovil enak postopek.

[ivor]

Raziskavo krivulj MF filtrov sem začel pri zadnji stopnji ojačevalnika. Pri opazovanju sem se omejil na frekvenčni pas 10,450MHz-10,950MHz (10,7MHz+/-250kHz).
Najprej sem odspajkal veliki kondenzator 4,7uF v ratio detektorju. Potem sem odstranil 3 elektronke: EF89, ECH81 in ECC85, da ne bi motile meritve. Ostala je le zadnja elektronka MF ojačevalnika EBF89. Izhod generatorja sem priklopil na mrežico, osciloskop pa na "vroči" (negativni) konec ratio detektorja. Oba nihajna kroga sem nastavil na sredino pasu.

20251016_112241.jpg

Krivulja je precej široka in ne bi smela pretirano zožati prepustni frekvenčni pas.

[ivor]

Naslednja stopnja je predzadnja v verigi MF ojačevalnika. Dodal sem še EF89. Osciloskop je ostal priklopljen enako, kot pri prejšnji meritvi. Tudi frekvenčni pas je enak kot zgoraj. Generator žal nima možnosti regulacije amplitude izhodnega signala, zato sem žico, povezano z izhodom, uporabil kot oddajno anteno in jo le približal mrežici omenjene elektronke, da sem dobil vsaj majhen odklon na magičnem očesu.

20251016_112900.jpg

Na koncu sem dodal še 1. stopnjo MF ojačevalnika z elektronko ECH81. Izhod UKV tunerja sem odklopil na preklopniku (tipki) za UKV, da ne moti.

20251016_115943.jpg

Vse kaže na to, da sta nihajna kroga 1. MF filtra nadkritično sklopljena. Na sredi, okoli 10,7MHz, nastane velika luknja pri pravilni uglasitvi. Nekako jo bo treba zapolniti, če želimo imeti vsaj približno ravni del krivulje na sredi.

[ivor]

Ponovno sem preveril karakteristike MF filtrov s sweep generatorjem, vendar mi ni uspelo več dobiti takih, kot na zgornjih slikah. Z rezultati nikoli nisem bil zadovoljen, zato sem ta način uglaševanja opustil.
Raje bom opazoval izhod ratio detektorja neposredno na osciloskopu. Na vhod še vedno pošiljam signal sweep generatorja. Frekvenca se spreminja linearno (stopničasto) gor in dol v nastavljenih mejah. Na osciloskopu dobim sliko, podobno tej.
Pri opazovanem frekvenčnem pasu 10,6-10,8MHz dobim linearno spreminjanje izhodne napetosti s frekvenco. Posamezne stopnice, ki sestavljajo signal, so enakomerne po višini. Kljub temu je reprodukcija pri hrvaških postajah močno popačena. Pri širšem pasu, linearnega odziva pa ni mogoče dobiti.

[ivor]

Uspelo mi je vsaj nekoliko razširiti frekvenčni pas ratio detektorja.
Frekvenčni pas linearnega odziva ratio detektorja je odvisen od sklopa med obema nihajnima krogoma. Glej knjigo UKV tehnika, str. 190-191, sl.5-11. Zgornja tuljavica pripada primarnemu nihajnemu krogu, spodnja pa sekundarnemu. Tuljavici sta naviti na istem tuljavniku z notranjim navojem. Če spravim zgornje feritno jedro globlje v tuljavnik, se induktivnost najprej poveča, potem pa spet upade. Sedaj se feritno jedro nahaja med primarno in sekundarno tuljavico, kar poveča medsebojni sklop.
Na tak način mi je uspelo ponovno poiskati resonanco pri 10,7MHz pri obeh nihajnih krogih. Frekvenčni pas se je razširil in občutljivost detektorja (V/kHz) se je zmanjšala. To ne moti, ker je rezerve NF ojačanja dovolj. Popačenje pri hrvaških postajah pa se je s tem bistveno zmanjšalo.
Pri hrvaških postajah je zvok že na uho močnejši. Izgleda, da svoje FM oddajnike namenoma premodulirajo, verjetno zaradi motenj italijanskih postaj v priobalnih območjih (Istra, Dalmacija). Čeprav je radio izdelan na Hrvaškem, vseeno slabo prenaša FM signale njihovih postaj.

[MaliMedo]

Jaz na svojem opažam tole;
Ker imam dobeseden razgled na Tržaško kotlino, imam seveda signale na FM zelo močne in nabasane povsod.
Na 95,6 imam postajo Radio Capis, najmočnejšo postajo pod 100MHz. S tranzistorjem se to postajo sprejema tudi brez kakršnekoli antene zelo dobro. Pri tem radiu pa opažam, da je očitno selektivnost premajhna, saj se ob točno nastavljeni frekvenci še vedno sliši nekaj white noise-a v sprejemu. Zelo blizu je tudi neka druga postaja, ki jo očitno moti.
Zna bit tudi da je FM front end preobremenjen.
Bi se dalo kaj narediti?

[ivor]

Zna bit tudi da je FM front end preobremenjen.
Bi se dalo kaj narediti?

Poskusi namesto vgrajene dipol antene uporabiti samo krajši kos žice kot anteno.

[MaliMedo]

Tukaj je težava, ker mi potem ne sprejema kakšne šibkejše postaje (ravno tiste, ki bi jih želel poslušati)

[ivor]

Skozi sem imel problem, da je pri pravilni uglasitvi MF filtrov, MF ojačevalnik zanihal. Nihanje se ni pojavilo edino, če sem odklopil oklepljeni kabel, ki povezuje izhod UKV tunerja s preklopnikom na tipkovnici.
Da sem lahko sploh uglasil MF filtre, sem moral signal nekako zadušiti, da ne pride do nihanja. Naredil sem kapacitivni delilnik signala paralelno s tuljavo L10. Vrednosti kondenzatorjev sem izbral tako, da sem dobil ustrezno dušenje signala. Serijska kombinacija kondenzatorjev pa je taka, da se da še vedno nastaviti nihajni krog v resonanco pri 10,7MHz (okrog originalnih 40pF). Z manjšanjem serijskega kondenzatorja med L10 in izhodom in istočasno z večanjem drugega kondenzatorja med izhodom in maso, se doseže večje dušenje signala.

[ivor]

Glede na izkušnje s prejšnjim enakim radiem, sem hotel zmanjšati ojačanje UKV tunerja s povečanjem kondenzatorja med uporom 10k in maso. Treba je paziti tudi na prebojno napetost kondenzatorja, saj se tam pojavljajo visoke napetosti, zlasti pri vklopu, med ogrevanjem elektronk. V rezervnem radiu za kose je bil tam vgrajen kvaliteten keramični kondenzator 600pF. Poskusil sem ga tukaj izkoristiti, vendar je MF ojačevalnik še vedno nihal.
Potem sem se lotil razširjanja pasu do 108MHz. Tudi tukaj bi lahko izkoristil izkušnje s prejšnjim radiem. Naredil sem vse potrebne spremembe na UKV tunerju, vendar je bil rezultat pod pričakovanjem. Ko sem na novo uglasil lokalni oscilator, je radio zadovoljivo sprejemal le do približno 95MHz, naprej je bil praktično čisto "gluh". Tudi uglaševanje antenskega nihajnega kroga ni pomagalo.
Sklepal sem, da je temu vzrok najverjetneje zgoraj omenjeni kondenzator 600pF. Vrnil sem nazaj originalni kondenzator 470pF in situacija se je popravila. Pri tem sem opazil, da je bil v originalu, temu kondenzatorju paralelno dodan še drugi kondenzator od 60pF. Morda so imeli že v tovarni probleme z nihanjem MF ojačevalnika in so jih hoteli na tak način rešiti. Ker sem nihanje že rešil drugače, sem kondenzator od 60pF odstranil in uglasil antenski krog.
Na koncu sem naredil še en poskus: Ker je zmanjšanje kondenzatorja prineslo večjo občutljivost pri višjih frekvencah, se morda izplača pretiravati in ga še bolj zmanjšati. Imam kvalitetne keramične kondenzatorje tudi od 390pF. Ker je občutljivost še vedno v redu, sam tako pustil in nazaj zaprl UKV tuner.
Sedaj je celotni tuner predelan tako, kot je na načrtu v prejšnjem postu.

[ivor]

Izmeril sem frekvenčni potek NF ojačevalnika na način, opisan tukaj. Zanimivost je v tem, da se tako lahko izmeri potek tudi izven avdio področja. Tukaj sem pustil vse frekvence od 1Hz do 20kHz. Da se izmeriti tudi višje, vendar z nekoliko zmanjšano točnostjo.
Obremenitev na izhodu ojačevalnika je 4Ω. Dejansko bi moral dati obremenitev 2Ω, kot je impedanca originalnih zvočnikov v radiu, a takega upora nisem imel pri roki. Mislim, da to ne vpliva na rezultat meritve.
Meril sem pri treh položajih regulatorjev barve tona: maksimalnem, približno sredinskem in minimalnem, vedno pri enaki jakosti.