Radio RIZ634 UKV

[ivor]

Ta stari radio sem nabavil še leta 2008. Že takrat sem ga uspešno oživel in nekaj časa tudi poslušal.

P1310005.jpg

Nisem pa bil zadovoljen z opravljeno prenovo, ker so se občasno pojavljali manjši problemi. Nato so prišli na vrsto še drugi stari radii in druge naloge, RIZ634 pa je končal v kleti, kjer je "pridno" nabiral prah in pajčevino.
Od takrat je preteklo dosti vode po Badaševici (KP) in Šmarskem potoku. Nabavil sem veliko kvalitetnega materiala (elektronke, kondenzatorji...) za prenovo starih aparatov na elektronke in pridobil mnoge dragocene izkušnje.

Shema025.jpg

Sedaj je ta radio ponovno prišel na vrsto še za eno prenovo. Pri prvem poskusu sem samo "zakrpal" ugotovljene napake in pustil originalne sestavne dele, ki so pri meritvah še za silo ustrezali, ker nisem imel boljših. Tokrat bom opravil bolj radikalni poseg. Nekatere elektronke bom zamenjal z novimi, ki sem jih vmes nabavil, zamenjal bom tudi vse elektrolitske in VN vezne kondenzatorje. Elektrolite za nižje delovne napetosti bom zamenjal s kvalitetnejšimi bipolarnimi kondenzatorji, kot sem to naredil pri kasnejših prenovah podobnih radiev.

[ivor]

Imam tudi tovarniška navodila za uglaševanje:

Shema025a.png

UKV pas sem razširil do 108MHz že pri prejšnji prenovi.

[ivor]

Novi elektroliti za glajenje VN so pripravljeni za vgradnjo.
Pred vgradnjo v originalna aluminijska valja jih bom zavil v papir, da ne ropotajo.

[ivor]

Ko je bila zamenjava kondenzatorjev končana, sem radio lahko vklopil. Najprej sem začel meriti visoke napetosti v različnih točkah (+a do +d). Ko sem na +a izmeril 308V, je začel omrežni transformator močno brneti. Sumil sem na kratek stik in hitro izklopil napajanje. Varovalka pa je ostala cela. Ker se je to še naprej ponavljalo, sem raje počakal do naslednjega dne in premislil, kaj in kako naprej.
Imel sem namen najprej izvleči vse elektronke in odstraniti tudi pilotke za osvetlitev skale, priklopiti primarno napetost skozi serijsko žarnico 60W (staro!) in preveriti, kaj se bo zgodilo s transformatorjem brez vsake obremenitve. Spomnil sem se, da imam v kleti še en enak omrežni transformator za enak radio.
Najprej sem začel z rezervnim transformatorjem, pobranim iz ene stare šasije, ki sem jo imel za kose. Žarnica je takoj zagorela praktično s polno močjo. Nisem si mogel, torej, nič s tem pomagati. Ko sem pa serijsko žarnico prevezal na "tapravi" trafo, je žarnica samo rahlo brlela. Na 3 tipke za barvo zvoka, ki so ostale viseti na žičkah, pa sem čisto pozabil. Nič hudega, sem si mislil, saj tam itak ni nobene napajalne napetosti. Za vsak slučaj sem umaknil tipke na varno, daleč od vsega ostalega in ponovno vklopil. Za spremembo je serijska žarnica tokrat zagorela z vso močjo.

[ivor]

Kaj se je sploh spremenilo, ko sem prestavil tipke na drugo stran skale, da bi povzročilo teko spremembo? Že sem omenil, da na tipkovnici ni nobene napetosti, samo RC filtri za NF, ki je trenutno 100% mrtva (je ni!). Edino povezovalne žičke tipkovnice so se sedaj dotikale druge žičke za pilotke za osvetlitev skale, ki jih prav tako ni bilo. Vse žičke so pravilno izolirane. Ko sem vrnil tipke nazaj na stran šasije, je serijska žarnica nazaj ugasnila. Če sem z roko premikal žičko za pilotke za osvetlitev skale, se je žarnica prižigala in ugašala.
Bil je torej problem v enem od grl za pilotke. Vroči priključek, povezan z enim od sekundarjev transformatorja, je zakovičen skozi izolacijske podložke na nosilec, ki je pritrjen na šasijo. Poskusil sem naprej premikati žičko od pilotk, da bi točno ugotovil kje je problem, meril sem tudi z ohmmetrom, a se je napaka hitro izgubila in se ne pojavi nikoli več.
Za vsak slučaj sem odklopil pilotke od transformatorja in nadaljeval s preizkušanjem radia. Sedaj sem v dvomih, ali na koncu vklopiti pilotke ali ne, saj ne vem, ali se ista napaka lahko spet pojavi.

[ivor]

Ker sem imel že vse elektronke odstranjene, sem se lotil preizkušanja stopnjo po stopnjo, in sicer od konca proti vhodu. Seveda sem serijsko žarnico tukaj odstranil in napajanje povezal normalno.
Najprej sem vstavil samo usmerjevalko AZ4 (namesto dveh AZ1, je vseeno) in 2 končni elektronki EL84, vezani v push-pull. Vse je kazalo v redu, edino je bila na skupnem katodnem uporu močno previsoka napetost, tudi čez 20V, namesto 11V, kot je označeno na načrtu. Tudi na mrežici ene EL84 je bila napetost previsoka, 3-4V namesto 0V. Z medsebojno zamenjavo elektronk se napaka ni preselila. Upornost odvodnega upora mrežice je bila neskončna, namesto 820kΩ. Po zamenjavi upora so se stvari postavile na svoje mesto.
Mislim, da taka vezava končnih elektronk, kot je izvedena in narisana na načrtu, ni ravno priporočljiva. O tem pa morda kasneje, ko bom končal sestavljanje celotnega NF ojačevalnika.

[ivor]

Vstavil sem tudi preostali elektronki NF ojačevalnika: ECC83 in EABC80.
Na prvi pogled je izgledalo vse v redu. Pritisnil sem tipko za gramofon in na NF vhod priklopil signal za slušalke iz PC. Glasba (samo levi kanal stereo programa) se je slišala v redu. Potenciometri za glasnost in barvo zvoka so na par mestih prekinjali, ampak to se bo z vsakdanjo rabo počasi izgubilo.
Zmotilo me je, da se takoj potem, ko se elektronke dovolj segrejejo, v zvočniku zasliši pok, kot da bi ojačevalnik takrat zanihal (wup!). Ko sem na anodi EL84 (zgornji na načrtu) hotel izmeriti enosmerno napetost brez signala, se je v zvočniku zaslišal pisk. Na načrtu sem opazil, da pri končnih elektronkah ni predviden serijski upor prve mrežice, ki naj bi preprečeval nihanje ojačevalnika. Preventivno sem dodal dva serijska upora 10kΩ, ampak situacija se ni nič spremenila.

RIZ 634 NF.png

Ko sem na dodatni upor (prvo mrežico) priklopil osciloskop, sem imel kaj videti: na 1. mrežici obeh končnih elektronk je stalno prisotna žagasta napetost 10Vpp. Frekvencmeter je pokazal 325kHz. Če izvlečem prvo elektronko NF ojačevalnika EABC80, motnja ostane, če izvlečem tudi ECC83, pa motnja izgine.

[ivor]

Kot da ojačevalnik niha zaradi nekega problema z negativno povratno vezavo.
Presenečenjem pa tukaj še ni bilo konca.
Najprej sem se lotil preverjanja elementov frekvenčne kompenzacije (10k, 1n) in povratne vezave 47k. Upor 10k je v redu, kondenzator 1n sem pred nekaj dnevi zamenjal z novim za 1600V in je prav tako v redu. Da bi lahko izmeril upor v negativni povratni vezavi, sem ga moral najprej odklopiti iz vezja, saj so paralelno vezani drugi elementi. Upor je še originalen iz tistih časov, nikoli zamenjan. In rezultat meritve: 4k7.
Res, da je barva tretjega obročka nekaj med rdečo in oranžno, ampak da bi slučajno prišlo do zamenjave pa ne verjamem. Imam sicer še eno enako šasijo za kose, lahko pogledam kaj se tam dobi. Ja, tudi tam je še originalni upor. Meritev spet pokaže 4k7. Na načrtu pa piše 47k, na tistem od starejšega modela 604 pa 22k. Ojačevalnika sta drugače praktično popolnoma enaka. Poskusil bom uporabiti take vrednosti upora.

[ivor]

Problem rešen!
Na spodnji strani šasije (pod kiklo) je zraven podnožja EABC80 na letvici s kontakti, en kontakt povezan na maso z ene strani, na drugi strani pa kot da bi bilo nekoč nekaj prispajkano in potem odstranjeno. Še je viden en košček prerezane žičke nekega elementa. Po načrtu pa nikjer nič ne manjka.
Spet moram poklicati na pomoč drugo zarjavelo šasijo za kose. In res, na tisti kontakt je tam prispajkan kondenzator od 1nF, druga stran kondenzatorja pa na anodo prve triode ECC83, skupaj z uporom 100kΩ. Manjkajoča frekvenčna kompenzacija? Na načrtu starejšega modela 604 je tam narisan kondenzator 220pF, na načrtu za moj radio (634) pa ni ničesar. Dodatek manjkajočega kondenzatorja za frekvenčno kompenzacijo 1nF dokončno reši problem nihanja NF ojačevalnika.
Na načrtu za ta radio sta torej 2 napaki: upor 47kΩ namesto 4k7 v negativni reakciji in manjkajoči kondenzator 1nF za frekvenčno kompenzacijo. Imam več različnih načrtov tega radia, dobljenih iz več različnih virov, in vsi imajo enake napake.
Pravilen načrt NF dela radia izgleda potem takole:

[ivor]

Preden bom dokončno fino uglasil FM MF nihajne kroge na 10,7MHz, bom poskusil izvesti še eno izboljšavo: ne dopade se mi namreč, da v MF ojačevalniku ni izvedena nevtralizacija posameznih stopenj. Nevtralizacija morda tukaj res ni potrebna, ampak ne more škodovati. Ne zahteva nobenih novih elementov, le 3 obstoječe kondenzatorje je treba prevezati.

RIZ634 shema končna.png

Vse MF nihajne kroge sem nastavil na maksimum, tudi tista 2 v FM tunerju. Edino zadnjega (FM ratio detektor) sem nastavil po navodilih na sliki iz drugega posta.
Občutljivost FM sprejemnika ni zares pretirana, zato za dober sprejem rabi dobro anteno. Imam občutek, da se je po uglasitvi občutljivost vsaj nekoliko povečala.

[ivor]

Ker imam že odprt FM tuner, se ga bom spet lotil. FM frekvenčni pas sem že prej razširil do 108MHz z majhnim posegom v oscilator. Sedaj sem popravil še sotek oscilatorja in antenskega nihajnega kroga. Z zamenjavo kondenzatorja 60pF z 2nF se v enaki meri razširi tudi frekvenčni pas antenskega kroga.

[ivor]

Tako trenutno izgleda "pod kiklo".

[VolkD]

Manjkajoča frekvenčna kompenzacija? Na načrtu starejšega modela 604 je tam narisan kondenzator 220pF, na načrtu za moj radio (634) pa ni ničesar.

Lahko prosim razložiš kaj je to ?

[ivor]

https://en.wikipedia.org/wiki/Frequency_compensation
Frekvenčna kompenzacija ima lahko več različnih pomenov, na pr. kompenzacija sonde za osciloskop. Tukaj bom poskusil enostavno razložiti naš primer, t.j. NF ojačevalnik z negativno povratno vezavo (negativno reakcijo).
Pojem je znan iz teorije operacijskih ojačevalnikov. V našem primeru je bilo še mnogo prezgodaj za integrirane OA. Ojačevalnik je narejen še z elektronkami, teorija negativne reakcije pa velja tudi tukaj.
Imamo 4 stopnje ojačanja z elektronkami, izhodni transformator in povratno vezavo skozi uporovni delilnik 4k7/2k. Ti elementi so povezani v zanko. Običajno nas zanima obnašanje samo v avdio pasu, vendar zanka deluje v celotnem frekvenčnem območju 0-neskončno, če mi to rabimo ali ne. Pri višjih frekvencah, ojačanje upada proti 0, fazni kot pa narašča.
S pasivnim vezjem (uporovnim delilnikom) vračamo del izhodne napetosti nazaj na vhod. Pri tem pazimo, da je faza signala taka, da povratni signal povzroča zmanjšanje ojačanja. Drugače ojačevalnik zaniha in moramo med sabo zamenjati priključka sekundarja izhodnega transformatorja. Tako smo uredili stvari v slišnem (avdio) pasu. Izven tega pasu se pa lahko dogajajo čudne stvari, ne da bi se tega na prvi pogled zavedali, zlasti če je v zanko povezan tudi izhodni transformator. Ta ima ponavadi čudno amplitudno in fazno karakteristiko. Na visokih (neslišnih) frekvencah frekvenčna karakteristika upada, temu ustrezno se spreminja tudi fazni kot. Pri določeni frekvenci, negativna (degenerativna) povratna vezava preide v pozitivno (regenerativno). Izhodna napetost narašča s frekvenco. Če vračamo na vhod prevelik del izhodne napetosti, ki je večji od vhodne napetosti, potrebne za dobivanje enake izhodne napetosti, potem bo ojačevalnik zanihal. Ojačanje odprte zanke je večje kot 1, faza je pa taka da se je negativna reakcija pretvorila v pozitivno. Frekvenca nihanja je navadno tako visoka, da jo zaznamo le z merilnimi instrumenti, moti pa delovanje ojačevalnika.

[ivor]

Negativna povratna vezava ima pozitivne učinke na ojačevalnik, zmanjšuje popačenje in lastni šum ojačevalnika in niža izhodno upornost. Istočasno pa zmanjšuje napetostno ojačanje. Če imamo na razpolago dovolj veliko ojačanje, se izplača dodati močno negativno reakcijo. Če pa pri tem pretiravamo, nastanejo pogoji da ojačevalnik zaniha na visoki (neslišni) frekvenci. V takem primeru je treba znižati ojačanje ojačevalnika pri frekvencah, višjih od zgornje mejne frekvence pasu, ki nas zanima. To dosežemo z dodatkom kondenzatorja, ki frekvence višje kot tistih, ki nas zanimajo, poveže proti masi in jih tako zaduši. Tako bo amplituda visokih frekvenc, kjer je fazni zasuk dovolj velik da lahko povzroči nihanje, dovolj majhna da ojačevalnik ne more več zanihati, kljub močni negativni reakciji. Ojačevalnik smo pravilno frekvenčno kompenzirali in sedaj je stabilen.

[ivor]

Našel sem še eno napako na načrtu: serijski elektrolitski kondenzator za stranska zvočnika je 5uF.
Menda se ga izplača zamenjati z bipolarnim, ker se tako dodatno popravi zvok. Živi bili...

[ivor]

Radio v razsutem stanju (samo škatla).
Za razliko od vseh ostalih tega tipa, ki so slikani na spletu, ima moj radio tenko belo črto pod skalo. Poskušam jo obnoviti. Nabavil sem tudi temno rjavi filc, da bom zamenjal originalnega okoli skale, ki že dolgo razpada.

[ivor]

Fotografija šasije od zgoraj pred dokončnim sestavljanjem celotnega radia.

[s53pa]

ivor, hvala za to branje. Za mene je še boljše od branja katerega koli stripa. Nadaljuj ...

[lado]

Mene pa zanima kako ti uspe tako dobro očistiti šasijo-
ali pa je bila že v startu zelo dobro ohranjena?

[ivor]

@s53pa: Veseli me, da se ti dopadajo moji prispevki o prenavljanju starega radia.
@lado: Šasija je bila v dobrem stanju, samo je bilo treba prah dobro obrisati in pobrati pajčevino. V težjih primerih je pomagala tudi Purol pasta, a tukaj sem jo rabil zelo malo.

[ivor]

Prenova radia je končana.
Največ problemov sem imel zaradi napak v električnem načrtu. Iz več virov sem dobil različne načrte in vsi so imeli enake napake, v glavnem v NF delu. Šele s primerjavo z drugim primerkom istega tipa sem uspel rešiti problem.
Tudi sam sem naredil nekaj sprememb v vezavi, glede na prejšnje izkušnje. Dodal sem serijske upore 10kΩ proti prvim mrežicam končnih elektronk in prevezal sem kondenzatorje v MF delu tako, da sem dosegel nevtralizacijo pri vseh ojačevalnih stopnjah. Vse spremembe so označene rdeče na načrtu, objavljenem že zgoraj.
Imel sem tudi mehanski problem s tipkovnico za valovne pasove. Nekatere tipke niso lepo "poskakovale" in dogajalo se je, da sta ostali pritisnjeni po 2 skupaj. Moral sem odklopiti precej povezav z drugimi deli radia, da sem uspel dovolj odmakniti tipkovnico in priti do mehanskih elementov, ki jih je bilo treba nastaviti. Seveda je treba biti posebej pazljiv tudi pri pritrjevanju tipkovnice nazaj na šasijo in pravilnem povezovanju prej prekinjenih povezav, da ne bi slučajno kaj zamešal. Na koncu sedaj vse deluje v redu.
Zamenjal sem tudi magično oko.
Ta radio je med zbiralci znan po kvalitetnem zvoku. Ima 2 velika zvočnika spredaj in še 2 manjša stranska. NF ojačevalnik ima po podatkih 12W. Sedaj, ko sem vse vrnil na svoje mesto in povezal nazaj kot original, sem lahko resnično užival v lepem zvoku.

[ivor]

Tudi oko zahteva svoje! Fotografije prenovljenega radia:

[ivor]

Veselje je kratko trajalo: takoj po včerajšnjem slikanju se je strgala vrvica od skale!

[VolkD]

Če mene vprašaš, je to najbolj zoprni del popravljanja radija. Se je že zgodilo, da je radio pri meni čakal več kot mesec dni, ker nisem imel volje počet tega.

[ivor]

Ne morem čakati, ker sem že obljubil prenovljen radio. Sem že skoraj imel telefon v roki, da bom obvestil, da je radio končan, ko se je zgodilo...
Sreča v nesreči, da imam dovolj nove vrvice za rezervo.
Nekaterim pa to ne predstavlja večjega problema, vsaj pri tem radiu ne.

[ivor]

Žal se križi in težave s tem še niso končali.
Nekega dne se je radio že navsezgodaj zjutraj odločil, da ne bo več sprejemal oddaljenih UKV postaj, ampak le tiste iz oddajnikov na bližnjem Boču (Radio Maribor in nekaj privatnih programov). Tako kot prej, sem uporabljal vgrajeno dipol anteno, tudi ostali pogoji se vmes niso spremenili.
Vzel sem šasijo iz škatle in odprl kovinski pokrov UKV tunerja z ECC85. Začel sem nekaj šariti po elementih s plastično paličico, če se bi slučajno pokazal kakšen hladen spoj. V enem trenutku se je sprejem nenadoma popravil, brez nekega vidnega vzroka. Nadaljeval sem z iskanjem napake na enak način in sprejem se je spet izgubil. To se je večkrat ponavljalo. Pomeril sem napetosti v različnih točkah v času, ko je bil dober sprejem in še potem, ko se je sprejem izgubil. Ugotovil sem, da se spreminja napetost na uporu 10k v veji napajanja oscilatorja.

UKV enota nap.png

Pri slabem sprejemu je bila napetost v označeni točki 150V, pri dobrem pa 170V. Na drugi strani upora je bilo vedno 240V in ni bilo nobene spremembe. To so vse približne vrednosti, ki se nekoliko spreminjajo glede na majhne spremembe omrežne napetosti. Spremenjena barva upora 10k je nakazovala, da je prihajalo do preobremenitve.
Edina logična razlaga je bila, da občasno prihaja do delnega preboja v kondenzatorju proti masi. Na načrtu je označeno 600pF, dejansko pa je bil vgrajen keramični kondenzator od 470pF.

[ivor]

Ko sem končal z meritvami, je ostala napetost v omenjeni točki skozi 170V in se ni več spreminjala. Sprejem se mi je zdel soliden, saj pri UKV vpliva veliko stvari in je nemogoče točno oceniti.
Poiskal sem zamenjavo za oba elementa. Izbral sem upor večje moči kot je bil originalni. Kondenzator sem dal novi 680pF, ker 600pF ni standardna vrednost (od viška glava ne boli ).

20250731_141149txt.jpg

Po zamenjavi je napetost bila vedno okrog 170V. Sprejem se je sicer nekoliko popravil, a se mi je še vedno zdel slabši kot sem bil prej navajen.

20250801_151945.jpg

Meritev obeh zamenjanih elementov pa pokaže take vrednosti, kot da bi bila oba čisto nova, pravkar prišla iz tovarne.

20250801_163425.jpg

Nič, treba bo iskati naprej, morda se najde še kaj.

[ivor]

Poskusil sem si pomagati še z drugo, slabše ohranjeno šasijo, ki sem jo imel za rezervne dele. Morda bom spet odkril kako razliko, v primerjavi z načrtom.
Takoj sem opazil, da je počen keramični kondenzator 2nF v antenskem predojačevalniku (prva polovica ECC85). Kaj če je tudi na moji šasiji enak kondenzator, enako tako slabe kvalitete in se je pri njem s časom kaj spremenilo?

UKV enota kond.png

Kondenzator se nahaja na zgornji strani UKV tunerja in je dostopen na zgornji strani šasije.
Odspajkal sem omenjeni kondenzator, da bi ga preventivno zamenjal z novim. Pri odspajkovanju se je ena nogica takoj odtrgala. Evo, kaj je od njega ostalo.

20250801_170633.jpg

Vseeno se, po zamenjavi z novim, občutljivost ni nič več izboljšala. Izgleda, da se več kot toliko iz radia ne bo dalo izvleči.

[mitchW]

Ko sem pred leti obnavljal točno takšen radio, sem ugotovil, da dejansko lovi bolje napram radiu Soča / Triglav. In to pri vgrajenem dipolu.
To je seveda logično, saj ima dodatno MF stopnjo, ki seveda še dodatno ojača UKV MF. Lahko bi rekel, da je bil sprejem skoraj primerljiv s kakšnim kasnejšim tranzistorskim sprejemnikom.

Po spominu, je večino postaj, ki jih lahko spremljam na lokaciji, v Žalcu, lovil zelo dobro, pri skoraj vseh je tudi do konca odprl magično oko.
Če tebi relativno slabo lovi, je res možno, da je z radiem še nekaj narobe.

Ali je napaka v tunerju, ali pa kje v MF, pa je seveda težko reči. Na tistem sem takrat preveril odziv FM MF z voblerjem in osciloskopom in je bila krivulja takšna kot iz knjige, skratka "v nulo", zato nisem MF nič tikal.

Če ni preveč dela, mogoče zamenjaj tunerja med seboj. Na tak način sem že diagnosticiral težave s tunerjem in sicer pri radiu Sava UKV.

[ivor]

Če zavrtim film nazaj, so se težave z občutljivostjo pojavile z zamenjavo kondenzatorja 470pF z novim 680pF. Ker piše na načrtu 600pF, sem domneval, da morda pri montaži niso imeli pravih kondenzatorjev in so vgradili tisto, kar je bilo pri roki. Mislil sem, da tisti kondenzator le blokira izmenično komponento (motnje) proti masi in da bo večja vrednost še bolje opravila delo.
Da se bi dokončno prepričal o pravilni vrednosti kondenzatorja, sem odprl UKV tuner iz rezervne šasije in ugotovil, da je res vgrajen kondenzator nestandardne vrednosti 600pF.

20250803_064855.jpg

Pri vklopu se usmerjevalka AZ4 segreje dosti prej kot ostale elektronke. Zato se na tem kondenzatorju pojavi najprej celotna napetost neobremenjenega usmernika, več kot 400V , ki potem počasi pade na stacionarnih 170V. Morda je to bil vzrok, da je originalni kondenzator odpovedal. Opažam, da sta oba kondenzatorja, 470pF in 600pF, cevaste oblike in sta zelo dolga, za razliko od vseh ostalih kondenzatorjev v tunerju. Verjetno zato, da lahko preneseta tako visoko napetost.

[ivor]

Da bi zamenjal celotni tuner se mi ne izplača, saj sem ga predelal in razširil pas do 108MHz.
Odločil sem se, da bom preveril, kako vpliva kapacitivnost tega kondenzatorja na občutljivost tunerja. Ker nimam kondenzatorja od 470pF take oblike, sem poskusil s 390pF.

20250803_071659.jpg

Po vklopu je tuner močno zanihal in magično oko se je za trenutek odprlo do konca. Ko so se vse elektronke dobro segrele in so se napetosti normalizirale, je tuner deloval normalno in občutljivost je bila zelo zelo dobra, najboljša do sedaj.
Rad bi še odpravil nihanje pri vklopu radia, ne da bi spet bistveno zmanjšal občutljivost. Dodal bi paralelno še en kondenzator manjše vrednosti in preveril, kaj se bo zgodilo. Vendar mi je včeraj zmanjkalo časa za eksperimentiranje in sem moral nehati (tudi želodec zahteva svoje! ). Ob priliki poročam o rezultatih.

[ivor]

Nastavitev UKV tunerja je navadno težavna zadeva. Vsaka malenkost lahko vpliva na več različnih stvari. Tako je zamenjava kondenzatorja 470pF s 680pF prinesla številne probleme.
Tuner mora biti nastavljen tako, da je v neposredni bližini lastnega nihanja celotnega sistema, drugače je občutljivost premajhna. Manjša kapacitivnost kondenzatorja prinese večje ojačenje oz. večjo pozitivno reakcijo. Ne smemo pa pretiravati, ker drugače vse skupaj zaniha. Praksa je pokazala, da je originalni kondenzator 470pF ravno na meji pravilnega delovanja (največja možna občutljivost brez škodljivega nihanja).
Žal sama kapacitivnost kondenzatorja ni edina stvar, ki vpliva na pravilno delovanje. Že majhna sprememba položaja in dolžine priključkov kondenzatorja lahko povzroči nihanje. Prav tako že sprememba kapacitivnosti od nekaj pF lahko bistveno spremeni obnašanje tunerja. Za zamenjavo kondenzatorja je treba odstraniti kovinski pokrov tunerja. Ko se ga po posegu vrne nazaj, se situacija spet spremeni. Tudi nastavitev tuljave antenskega filtra L5/6 lahko spremeni situacijo, ali bo tuner zanihal ali ne.
Ker nimam ustreznega keramičnega kondenzatorja od 470pF, sem nabavil nekaj novih, ki prenesejo 1kV, ker napetost lahko trenutno doseže tudi 400V, kot sem omenil že zgoraj. Meritev kapacitivnosti novih kondenzatorjev pokaže, da ta znese med 420pF in 440pF. To je sicer znotraj toleranc ±10%, ampak je za moj primer v vsakem primeru premalo, kar je pokazal tudi preizkus, ko sem v tuner vgradil kondenzator z največjo izmerjeno kapacitivnostjo. Treba bo paralelno dodati še en kondenzator manjše kapacitivnosti. Vrednost bo treba določiti po metodi poskusov in napak. Kakšno napetost pa prenesejo moji kondenzatorji ustrezne kapacitivnosti, pa niti približno ne vem. Upam, da bo izbrani kondenzator zdržal.

[ivor]

Z vgrajenim novim kondenzatorjem z izmerjeno vrednostjo 440pF, je sprejemnik zanihal v območju pri začetku skale, od najnižje frekvence do približno 95MHz, zgoraj je deloval v redu in občutljivost je bila zadovoljiva. Poskusil sem spreminjati zgoraj omenjene pogoje, če bi mi uspelo odpraviti nihanje na začetku skale, a žal ni šlo. Potem sem poskusil dodati najprej 22pF, potem 33pF, a še vedno je bilo premalo. Od začetka je dobro kazalo z dodatnim kondenzatorjem 33pF, a sem še enkrat točno nastavil vse MF filtre na 10,7MHz in sprejemnik je spet zanihal na začetku skale. Nihanja mi ni uspelo čisto odpraviti. Postaje na začetku skale je sprejemal popačeno.
Danes sem se odločil za radikalnejši poseg in dodal kondenzator od 56pF, kar znese skupaj z novim 440+56=496pF. Občutljivost je nekoliko upadla, a je še vedno dovolj dobra, nihanja pa ni več . Še bom malo preveril uglasitev vseh MF filtrov, če mi uspe izvleči še malo ojačenja.
Upam, da bo dodatni kondenzator 56pF zdržal in da bo radio sedaj deloval v redu. Na kondenzatorju piše samo 56p in nič drugega. Za kakšno napetost je predviden pa se mi niti približno ne sanja.

[ivor]

Nabavil sem še nove kondenzatorje nominalne vrednosti je 560pF/500V. Dejanske izmerjene kapacitivnosti se gibljejo med 460pF in 480pF. Bolj bi ustrezala nominalna kapacitivnost 470pF, ravno taka, kot je bila pri originalnem zamenjanem kondenzatorju.
Najprej sem poskusil z najmanjšo vrednostjo, vendar je čez 1 uro MF ojačevalnik zanihal, ko se je radio dobro segrel. Potem sem vgradil kondenzator z največjo izmerjeno kapacitivnostjo, okrog 480pF, kar se je izkazalo kot najboljša opcija.

[ivor]

Ponovno sem preveril uglasitev vseh nihajnih krogov. Radio sedaj sprejema odlično, bolje kot kadarkoli prej. Z vgrajenim dipolom mi je uspelo sprejemati postaje, za katere prej nisem niti mislil, da bi jih lahko sprejel pri meni doma, iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Na primer, čisto sprejemam program HR3 na 96,1MHz iz oddajnika Ivanščica na Hrvaškem (50km, 15kW). Sprejem je boljši, kot s katerim koli drugim radiem, ki ga imam doma, in sicer kamorkoli postavim radio.
Na tej frekvenci je pri meni polje tako šibko, da z mojim Philips tranzistorjem moram paziti kam postavim radio in na vse načine obračati teleskopsko anteno in omrežni kabel, da jo lahko z motnjami poslušam.
Tudi sprejem mnogih programov iz oddajnika Sljeme pri Zagrebu, "državnih" in privatnih, je skozi čist in močan (50km, 5-150kW).

[ivor]

Vmes se je ponovno večkrat pojavil padec občutljivosti na FM in ponovni povratek na normalo. Ugotovil sem, da pomaga izklop in ponovni vklop radia na tipkovnici. Vse kaže na to, da je problem s slabim stikom na preklopniku. Zaradi slabega stika pade napetost na FM tunerju, posledično tudi občutljivost. S kondenzatorji je potem vse v redu. Zato nisem opazil nobene anomalije pri meritvah kapacitivnosti in izgub.
Čez čas se je stanje samo od sebe normaliziralo zaradi rednega dnevnega vklapljanja in izklapljanja radia. Sprejem oddaljenih postaj pa vseeno ni tako močan kot prej, verjetno zaradi slabše propagacije v hladnejših mesecih. Bomo videli, kako se bo vse skupaj obnašalo naslednje leto.
Moti me pa močno popačen zvok pri nekaterih hrvaških postajah. Mislim, da se ne držijo pravil in da je problem na oddajni strani, zaradi pretirane modulacije.

[VolkD]

Mislim, da se ne držijo pravil in da je problem na oddajni strani, zaradi pretirane modulacije.

Briga jih za kvaliteo, važno, da so najglasnejši.