VEF202 radio sovjetske izdelave

[ivor]

Ob nedavnem kratkem izletu v Koper (hvala VolkD!), sem v zadnjem trenutku uspel rešiti uničenja na mestnem odpadu, ta stari prenosni tranzistorski radio. Čeprav je iz njega še tekla voda, ko sem ga potegnil iz kontejnerja, sem ga vseeno odnesel s sabo domov. Po teži sodeč bi bil lahko vreden ponovnega oživljanja. Me je prav zanimalo, ali se bo dalo iz njega kaj narediti.
Prvi pregled je pokazal, da radio sicer nima UKV, ima pa 5 kratkih valovnih področij, SV in DV. Takemu radiu so včasih rekli "svetovni radio", saj omogoča sprejemanje oddaj praktično iz vsega sveta.
Naslednja ugotovitev je bila, da nima možnosti napajanja iz električnega omrežja, ampak le na baterijo (strogo prenosni radio). Predviden je prostor za 6 večjih vložkov 1,5V, kar zavzame približno 1/3 volumna radia. Na zadnjem pokrovu piše, da so predvidene baterije tipa 373 "Mars" ali "Saturn" (seveda v cirilici). V notranjosti so kontakti baterij tako zarjaveli, da so čisto neuporabni. Nekoč so očitno baterije zaradi starosti iztekle in je kislina razjedla ne samo kontakte, ampak tudi bližnje železne vijake, ki držijo škatlo skupaj, tako da sem se moral pošteno namučiti da sem ga lahko sploh odprl. Zadaj se nahajajo tudi posebni priključki za zunanji napajalnik 9V. Takih priključkov prej nisem videl.
Zadaj sta tudi priključka za zunanji zvočnik in zunanjo anteno. Zgoraj je zelo dolga zložljiva teleskopska antena. V notranjosti je še feritna antena za SV in DV.

[ivor]

Za začetek nekaj slik trenutnega stanja notranjosti.

Kontakti za baterije v notranjosti so čisto uničeni.

Najprej se bo treba lotiti popravila valovnega preklopnika.
Kontakt št. 1 za vklop zunanje in vgrajene teleskopske antene je polomljen. Pri obračanju preklopnika ga je nekoč zvilo in polomilo. Treba bo prispajkati manjkajoči košček elastične kovine.

[ivor]

Zlomljeni kontakt na preklopniku popravljen.

Valovni preklopnik je narejen v obliki vrtljivega valja, na katerega so nameščene plastične ploščice s kontakti. Na notranji strani ploščic so nameščeni potrebni elementi (tuljavice, kondenzatorji, mostički). Frekvenčni pas izbiramo tako, da obračamo valj z zunanjim gumbom. Ploščice so izmenljive.
Sistem me spominja na kanalnik pri starih ČB TV sprejemnikih, na pr. EI865 in podobnih. Edino so bile tam tuljavice v obliki spirale že izdelane na tiskanih ploščicah, tukaj so pa na plastičnih nosilcih s feritnimi jedri (klasika).

[ivor]

Naslednja ugotovitev je bila, da nima možnosti napajanja iz električnega omrežja, ampak le na baterijo (strogo prenosni radio).

Na razpolago je bil poseben dodatni napajalnik, ki je bil oblikovan tako, da je pasal točno v prostor za baterije. Tudi priključki za 9V= so točno padli na notranje priključke za baterije. Takega napajalnika seveda nimam, ampak sem našel samo fotografije na spletu.

Na zunanji škatli pa je predvidena posebna odprtina za omrežni kabel (rdeči krogec). Zunanjega napajalnika s posebnim priključkom (zeleni krogec) pa nisem še nikjer zasledil.

Med priloženimi navodili za uporabo so bili tudi tehnični podatki. Kako so izmerili podatke za občutljivost sprejema, pa mi ni znano.

[ivor]

Prišel je čas za prvi priklop napajanja in preizkus delovanja.
Pred tem sem z instrumentom izmeril stikalo za vklop na potenciometru in ugotovil da ni povezave, kljub temu da sta oba preklopnika tovarniško vezana paralelno. Za začetek sem si pomagal z mostičkom. Kasneje bo treba zamenjati potenciometer ali ga odpreti in pogledati v čem je problem.
Ker mi ni dal miru, ustreznega napajalnika pa nimam, sem si za začetek pomagal z majhno baterijo 9V iz merilnega instrumenta. Ravno toliko, da sem videl če bo kaj prišlo iz zvočnika...

Poraba pri minimalni glasnosti je 8mA. Zato sem nadaljeval s preizkusom in povečal glasnost. Na SV sem najprej dobil madžarski Kossuth radio na 540kHz, nato še Murski val na 648kHz in MR4 (madžarski program za narodnostne manjšine) na 1188kHz. Pri največji glasnosti, ko se že sliši popačenje, je poraba 20mA. Je pa sprejem vseh omenjenih postaj zelo moten (stikalni napajalniki v okolici).
Radio torej v principu deluje. Treba bo še malo preveriti uglasitve in radio bo pripravljen!

[ivor]

Pred tem sem z instrumentom izmeril stikalo za vklop na potenciometru in ugotovil da ni povezave, kljub temu da sta oba preklopnika tovarniško vezana paralelno.

Odprl sem potenciometer, da bi pogleda kaj ga muči.
Stikalo je pritrjeno na potenciometer z aluminijskimi kovicami. Pri odpiranju sem pazil, da jih ne bi preveč poškodoval, saj sem jih nameraval kasneje ponovno uporabiti pri sestavljanju. Pri meritvah notranjih kontaktov sem ugotovil, da nikjer ni možno dobiti zanesljivega stika, tako je bilo vse mastno in oksidirano. Moral sem vse temeljito počistiti in popraskati, da sem dobil dovolj dobre stike.
Pri ponovnem sestavljanju je sledilo razočaranje: originalne kovice so bile prekratke, da bi jih ponovno uporabil, novih pa nimam. K sreči sem imel polno mizo sestavnih delov starih prenosnikov, ki mi jih je VolkD zaupal za razstavljanje na prafaktorje. Prenosniki so polni vijakov M2 in M2,5 ki gredo lepo skozi odprtine za pritrditev na potenciometru in sem lahko izbral 3 take ustrezne dolžine. Ustrezne matice sem pa "izkopal" iz plastičnega pokrova prenosnika, kjer so bili ti vijaki originalno uporabljeni. Tudi njihove originalne podložke so mi prav prišle.
Na koncu mi je le uspelo nazaj sestaviti originalni potenciometer s stikali. Rezultat se vidi na spodnji sliki. Stikala sem tokrat namenoma vezal zaporedno da bom lažje opazil če katero slučajno spet prekine.

[VolkD]

Ne morem verjeti za kaj vse pridejo prav stari vijaki.

[ivor]

Ne morem verjeti za kaj vse pridejo prav stari vijaki.

Pravijo, da v sili tudi muhe lovi. Če bi imel takrat pri roki kos aluminijske žice ustrezne debeline, bi se tukaj drugače pogovarjali...

Potenciometer sicer deluje v redu in nič ne škrta ali prekinja. Škrtanje se je pa pojavilo pri obračanju dvojnega spremenljivega kondenzatorja za postaje.
Najprej sem poskusil ugotoviti, katera od dveh sekcij ima stik med lamelami. Malo sem premikal in zvijal lamele, vendar je vsaj na enem mestu vedno grdo ružilo. Da bom problem dokončno rešil, sem razmontiral vrvico skale, vzel vrtljivi kondenzator ven iz radia in priklopil merilni instrument. Veselo je piskalo na različnih mestih pri obeh sekcijah kondenzatorja. Po nekaj "telovadbe" z lamelami in vrtljivo osjo sem uspel vse spraviti v red. Vrnil sem kondenzator, mehanizem in vrvico skale na mesto.

[ivor]

Lotil sem se uglaševanja radia na SV. Z oscilatorjem sem postavil frekvence na svoje mesto na skali in uglasil maksimalni sprejem na začetku s tuljavo na feritni anteni L12 in L13 in na koncu s trimerjem C34 na ploščici valovnega preklopnika. Nisem pa bil zadovoljen, ker je bil sprejemnik okoli sredine skale čisto "gluh". Skupaj s spreminjanjem frekvence sem moral premikati tudi tuljavo na feritni anteni levo in desno, če sem hotel kaj sprejemati.
Sprejemnik ima očitno slab sotek sprejemne in oscilatorske frekvence. Ali je to posledica sprememb na vrtljivem kondenzatorju, ali kaj drugega, mi ni jasno.
Sotek frekvenc je kritičen ravno pri SV, saj je frekvenčni pas zelo širok. Razmerje začetne in končne frekvence SV pasu je praktično 1:3. Ker je MF zelo blizu začetni frekvenci SV pasu, mora biti razmerje minimalne in maksimalne oscilatorske frekvence približno 1:2. Če bi se oscilatorska frekvenca spreminjala v enakem razmerju kot sprejemna (ker sta sekciji vrtljivega kondenzatorja enaki), bi oscilator proti koncu pasu hitro "zbežal" previsoko in soteka ne bi bilo več. Zato ima sprejemnik, v oscilatorskem nihajnem krogu, kondenzator ki skrbi za skrajšanje pasu ali ang. pading kondenzator. Ta je vezan serijsko z oscilatorsko sekcijo spremenljivega kondenzatorja in mu tako zmanjša maksimalno kapacitivnost. S paralelnim trimer kondenzatorjem pa nastavimo minimalno kapacitivnost. Vse to nam omogoča nastavitev oscilatorske frekvence v treh točkah skale in dovolj dober sotek z antenskim filtrom sprejemne frekvence.
Pading kondenzator je navadno fiksen in ga določijo že v tovarni pri razvoju sprejemnika. Tako je dovolj, če sotek nastavimo na začetku skale z induktivnostjo nihajnih krogov in na koncu s paralelnimi trimer kondenzatorji. Če pa to ni možno, kot v tem primeru, se začnejo križi in težave s spreminjanjem pading kondenzatorja in uglaševanjem v treh točkah.

[ivor]

Pading kondenzator mora imeti točno določeno kapacitivnost ki ustreza ostalim elementom nihajnih krogov v sprejemniku. Zato so pogosto predvidene čudne nestandardne vrednosti in so kondenzatorji z majhno toleranco izdelani po naročilu.
Najprej sem preveril pading kondenzator C33 od 360pF na ploščici valovnega preklopnika in ugotovil, da je v redu. To pomeni, da se je nekaj drugega spremenilo v vezju in da bo treba poiskati drugačno ustrezno vrednost.
Izmeril sem medfrekvenco in ugotovil, da znaša 470kHz, čeprav je v podatkih omenjeno 465kHz. Imel sem občutek, da MF ojačevalnik deluje v redu, zato raje nisem spreminjal uglasitve.
Da bi si olajšal delo, sem si omislil nekakšen "digitalni" sprejemnik. Uglasil sem antenski filter tako da točno pokriva frekvenci na začetku in na koncu skale, ne da bi se oziral na kvaliteto sprejema. Potem sem "ugasnil" sprejemnikov lokalni oscilator tako, da sem vstavil košček papirja v kontakt valovnega preklopnika in ga prekinil. Namesto lokalnega oscilatorja sem priklopil zunanji DDS generator. Frekvenco zunanjega generatorja sem nastavil tako, da je za MF (v mojem primeru 470kHz) višja kot frekvenca oddajnika, ki ga želim sprejemati. Ko sem potem obračal gumb za postaje, se je spreminjala le frekvenca antenskega filtra, lokalni oscilator (zunanji) pa je ostal fiksen. Sprejemnik je vedno lovil isto postajo ne glede na položaj kazalca na skali. Spreminjala se je le amplituda sprejetega signala. Tako sem dejansko meril karakteristiko antenskega filtra. To sem ponovil trikrat, za vse tri postaje, ki jih podnevi lahko doma sprejemam. Na skali sem si vsakokrat označil položaj kazalca pri maksimalnem sprejemu. Zelo lepo bi bilo, če bi uspel nastaviti lokalni oscilator tako, da bi radio sprejemal te 3 postaje ravno na označenih mestih.

[ivor]

Izklopil sem zunanji generator in izvlekel listek papirja iz valovnega preklopnika. Opazoval sem spreminjanje frekvence lokalnega oscilatorja z različnimi pading kondenzatorji C33. Pojavil se je problem, da je lokalni oscilator pri nekaterih frekvencah občasno ugašal in ni bilo možno spremljati frekvence. Zato sem zamenjal tudi upor R2 od 2,2kΩ z 1kΩ, na ploščici valovnega preklopnika za SV, da bo oscilatorski nihajni krog manj dušen.
Po vsaki zamenjavi pading kondenzatorja sem ponovno nastavil SV območje lokalnega oscilatorja z L26-L27 in C34. Najbolj sem se približal oznakam na skali pri vrednosti C33=680pF (precej daleč od originalnih 360pF) . Nove vrednosti elementov sem si zabeležil na načrtu.

Popravljen načrt ploščice za SV. Levo so elementi antenskega kroga in desno elementi oscilatorskega kroga.

Zvečer, ko se na SV spremenijo pogoji in se pojavi še veliko število oddaljenih postaj, sem ponovno preizkusil občutljivost sprejemnika preko cele skale. Rezultat je bil zadovoljiv in ni bilo več potrebno premikati tuljave na feritni anteni zaradi izboljšanja sprejema. S premikanjem sem situacijo lahko samo poslabšal. S sprejemom sem sedaj zadovoljen, fiksiral sem tuljavo na feritni anteni s parafinom in končal uglaševanje na SV.

[ivor]

Na vrsti je temeljito čiščenje radia, zlasti zunanje škatle. V ta namen sem odstranil gumbe za potenciometre, skalo, mrežico pred zvočnikom in vse kromirane okraske. Tako bom lahko počistil vsak del posebej.
Največji problem je, da so nekoč v radiu iztekle baterije, mnogi kovinski deli so zarjaveli ali celo popolnoma razpadli in rja se je s časom razširila naprej na dele iz plastike. Na spletu je veliko slik enakih in podobnih radiev in na mnogih so že od zunaj vidne poškodbe nastale zaradi iztekanja slabih baterij.
Upam, da bom potem lahko vse skupaj nazaj sestavil brez škode, saj se kovinski deli pritrdijo na plastiko z zvijanjem tenkih pločevinastih ušesc.

[ivor]

Ena majhna zanimivost:

Da si ne bo kdo mislil, da je ta radio kar nekaj...

[VolkD]

Hmmm,...

Koda: Izberi vse

0,091g Au x 64,578871   =  5,8766 €
0,281g Ag x  0,734170   =  0,2063 €
---------------------------------------------
Skupaj                     6,0829 €

Ni slabo. 6€ je zagotovo vreden

[ivor]

6€ je zagotovo vreden

Eno dobro kosilo.
Če bi to vedeli tam, kjer sem ga dobil (odpad), zagotovo mi ga ne bi dali zastonj.

[VolkD]

6€ je zagotovo vreden

Eno dobro kosilo.

To ti misliš. Cene, ki sem jih dal so borzne. Odkupne so nižje. Če k temu dodaš strošek rafiniranja, si za eno mnogo boljše kosilo v minusu

Pri govoru o plemenitih kovinah v nekem izdelku je vedno treba imeti na umu, da je izdelek zagotovo vreden več, kot so vredne plemenite kovine v njem. Ljudi mnogokrat zagrabi "zlata mrzlica" in potem uničujejo stvari, ki bi lahko bile ali še uporabne, ali pa so pomembne kot zgodovinski eksponat.

Tale radio je zagotovo zanimiv zgodovinski eksponat.

[ivor]

[ivor]

Servisna navodila:

VEF 206 - Reparaturanweisung.pdf

(2.52 MiB) Prenešeno 20 krat

VEF206 je verzija VEF202 namenjena izvozu. Navodila se smiselno uporabijo tudi za VEF202.

[ivor]

Po dodatku UKV pasu iz te teme sem preveril, če se je s tem kaj spremenilo pri ostalih frekvenčnih pasovih. Na SV je bilo še vedno vse v redu, pri DV in KV pa nisem uspel sprejeti ničesar razen motenj. Ker nisem preveril začetnega stanja pred predelavo, sem začasno vse vrnil nazaj kot je bilo pred predelavo in preveril sprejem, a stanje je bilo enako. Ni kaj, treba bo preveriti uglasitve vseh nihajnih krogov na vseh frekvenčnih pasovih.

[ivor]

Pri starih sprejemnikih na elektronke sem bil navajen, da sem pri uglaševanju izmeril frekvenco lokalnega oscilatorja tako, da sem tuljavici približal sondo frekvencmetra povezano v zanko. Antenske nihajne kroge sem preverjal z meritvijo enosmerne napetosti na AM detektorju. Pri tem radiu pa mi to nikakor ni uspevalo zaradi premajhne amplitude signalov in čudne vezave detektorja. Z direktnim priklopom sonde na nihajni krog pa meritev ni bila več točna zaradi razglasitve. Treba je bilo poskusiti drugačne načine uglaševanja.
Za bolj točno meritev frekvence oscilatorja sem izkoristil dodatno navitje za izhod proti mešalni stopnji. To navitje je nekoliko manj sklopljeno z ostalimi navitji oscilatorskega kroga, zato direktni priklop sonde komaj opazno spremeni frekvenco nihanja. Amplituda pa je dovolj velika, da števec pokaže točno frekvenco.

Frekvenca mora biti za MF višja ali nižja od sprejemne frekvence.
Obračal sem gumb skale in spremljal frekvenco lokalnega oscilatorja na KV območju 25m (12MHz). V nobenem primeru izmerjena frekvenca ni ustrezala podatkom za ta frekvenčni pas. Nihajni krog je bil zelo razglašen.

[ivor]

Da bom vsaj približno poiskal maksimum antenskega nihajnega kroga, sem si pomagal z VF predstopnjo s tranzistorjem T3. Ta radio ima namreč dodatno stopnjo VF ojačenja med antenskim filtrom in mešalno stopnjo, zaradi večje občutljivosti. Serijski nihajni krog C49-L30 na izhodu odstrani samo MF iz vhodnega signala, ostalo gre gladko skozi. To predstopnjo lahko izkoristim kot ločilno stopnjo med antenskim filtrom in merilno točko, kamor priklopim sondo osciloskopa. Tako nekoliko zmanjšam vpliv sonde na karakteristiko antenskega filtra, da se maksimum ne premakne.
Generator nastavim na željeno frekvenco, na njegov izhod priklopim kos žice cca 50cm in približno toliko izvlečem teleskopsko anteno. Priklopim sondo osciloskopa na eno od označenih merilnih točk in z obračanjem skale poiščem maksimum (seveda če je ta znotraj sprejemnega pasu).

Osciloskop priklopimo na eno od 2 označenih točk, kjer dobimo lepšo sliko.

Pri tem je dobro izklopiti lokalni oscilator, da ne kvari slike na osciloskopu. Med kontakta preklopnika št. 14 vstavim majhen listek papirja.

Podatek na zadnjem pokrovu radia za 25m pas je 11,7MHz-12,1MHz. V navodilih za en malo manj stari radio s KV je ta pas omejen med 11,5MHz in 12,150MHz. Poskusil bom spraviti ves ta pas v območje sprejema.

[ivor]

Ponavadi je problem točno uglasiti sprejemnik na KV pasovih, zlasti če je zelo razglašen. V navodilih piše, da se generator nastavi na XXX frekvenco, kazalec se namesti na določeno mesto na skali in z obračanjem jedra tuljave L... ali trimerja C... poišče maksimalni sprejem. Problem se pojavi ko dobimo več različnih maksimumov in minimumov in ne vemo, kateri je pravi (zrcalne frekvence, višje harmonske...). Zgoraj sem opisal enostaven način, da se bi vsaj približno orientiral kje se nahajam na frekvenčni skali, s pomočjo merilnih instrumentov, ki jih imam doma na razpolago (osciloskop, števec). Da se mi ne bi bilo treba loviti, kot da bi taval po temni sobi kot slepa kokoš ki najde zrno (ali ga ne najde ). Pri tem radiu je toliko KV pasov, da bi bilo škoda, če ne bi bili vsi prav uglašeni. Zato sem se odločil, da se bom potrudil in si maksimalno olajšal drugače zelo zamudno delo.
Najprej sem preveril antenski krog 25m pasu po metodi z generatorjem in osciloskopom. Generator sem nastavil na eno od skrajnih frekvenc tega pasu, ugasnil lokalni oscilator in se podal na lov resonančne frekvence. Namesto na koncu skale, se je maksimum pojavil nekje na sredi. Treba ga bo najprej spraviti na svoje pravilno mesto na skali in preveriti, če je nasprotni konec pasu še znotraj območja sprejema.
Pri KV pasovih je pri tem radiu predvideno uglaševanje samo z induktivnostmi, saj je širina pasov določena s fiksnimi elementi (ni trimer kondenzatorjev). Feritna jedra so pritrjena na plastiko z navojem in z glavo posebne oblike, ki se jo lahko obrača le z ustreznim izvijačem, ki obenem ne sme biti feromagneten. Drugače izvijač vpliva na nastavitev in se plastična glava lahko nepopravljivo poškoduje. Ker predvidevam veliko uglaševanja takih tuljavic s feritnim jedrom, sem si za ta namen naredil "posebno orodje". En konec plastične paličice sem oblikoval tako, da točno nalega na glavo jedra (križni izvijač z ravno špico). Debelina na vrhu je približno Φ3mm.

[ivor]

Po tej metodi sem začel uglaševanje pasu 25m. Tokrat sem začel z antenskim krogom. Izklopil sem oscilator in z osciloskopom spremljal premikanje maksimalnega sprejema od začetka do konca skale. Z L2 sem najprej nastavil maksimum na določeno mesto na začetku skale, potem sem preveril še na koncu skale. Ugotovil sem, da je širina pasu več kot dovolj velika in sem dokončno nastavil tako, da je "višek" enakomerno razporejen na obeh koncih skale, malo več kot 1cm na vsaki strani.
Oscilator bom nastavljal na sredi pasu, ker širine pasu itak ni možno spreminjati (niti ni bilo potrebno). Določil sem srednjo frekvenco (11,500+12,150)/2=11,825MHz. Na to frekvenco sem nastavil generator in poiskal maksimalni sprejem na skali. Ravno tukaj želim sprejemati to frekvenco po končanem uglaševanju.
Sedaj sem izklopil generator, vklopil lokalni oscilator (izvlekel listek papirja iz valovnega preklopnika) in povezal števec (frekvencmeter) na zgoraj označeno točko na TIV. Pustil sem skalo na prej določeni srednji točki in z L16-17 nastavil frekvenco fin+MF=11825+470=12295kHz. Izklopil sem števec, vklopil nazaj generator na 11825kHz in z L16-17 ponovno točno nastavil sprejem na istem mestu na skali, ker se je oscilator med tem malenkost premaknil zaradi izklopa sonde števca. Na koncu sem še preveril, ali frekvenca oscilatorja ustreza maksimalnemu sprejemu na začetku in na koncu skale in ugotovil, da je vse v redu. To pomeni, da širina pasu antenskega kroga dejansko ustreza širini pasu oscilatorja.
S tem je uglaševanje 25m pasu končano. Bolj hitro in enostavno mislim, da ne gre.

[ivor]

Vklopil sem anteno (z žico povezal antenski vhod na cev od radiatorja ) in preveril sprejem. Za razliko od stanja pred uglaševanjem, so se sedaj razen motenj jasno slišale tudi postaje. Bilo jih je nekaj, odvisno od dela dneva. Ponavadi oddajajo po 1/2 ure ali uro in potem izklopijo, a kasneje se pojavijo druge. Največ je Kitajcev in Romunov, ki oddajajo v različnih jezikih za tujino. Več postaj sem sprejemal ponoči kot podnevi.
Opogumljen z uspehom pri uglaševanju 25m pasu, sem se lotil uglaševanja tudi ostalih KV pasov na enak način. Vse je šlo brez problemov. Imam pa občutek, da je na ostalih pasovih manj postaj kot na 25m. Zlasti podnevi ne dobim skoraj ničesar. To me malo čudi ker se spomnim, da sem nekoč, sredi dneva, z drugimi sprejemniki normalno poslušal 41m tudi v bloku samo s teleskopsko anteno.

[ivor]

Pozabil sem omeniti da je možno sprejemnik uglasiti tudi tako, da je frekvenca lokalnega oscilatorja za MF nižja od sprejemne frekvence: Fosc=Fin-MF. Za srednjo frekvenco 25m pasu to znese 11825-470=11355kHz. Naredil sem poskus z nižjo oscilatorsko frekvenco in sem na koncu pustil tako ker ni bilo problema. Zato z višjo oscilatorsko frekvenco nisem niti poskušal.
Pri višji oscilatorski frekvenci je zrcalna frekvenca fm=Fin+2*MF. Pri nižji oscilatorski frekvenci pa je zrcalna frekvenca fm=Fin-2*MF. Če je prisotna motnja na zrcalni frekvenci in je antenski filter ne uspe dovolj zadušiti, bo zrcalna frekvenca motila sprejem (pisk). Takrat se izplača poskusiti drugo možnost. To velja za višje frekvenčne pasove, kjer je fin>>MF.

[ivor]

Dejansko sem šel na nižjo frekvenco lokalnega oscilatorja zaradi mojega frekvencmetra, ki gre uradno le do 10MHz. Kljub temu je odlično opravil delo, saj je uspešno izmeril frekvence skoraj do 12MHz!
Za višje frekvence ima frekvencmeter poseben modul s prescalerjem, za katerega nisem prepričan, da je dovolj občutljiv. Bom preveril z enim drugim primerkom podobnega radia, ki je model VEF 206 s še višjimi KV pasovi.

[ivor]

Na koncu sem se lotil še uglaševanja DV pasu. Še enkrat sem uporabil enako metodo z osciloskopom in frekvencmetrom. Ugotovil sem veliko odstopanje maksimuma sprejema od ustrezne oscilatorske frekvence na sredi pasu (skale), če sem pravilno uglasil na začetku in na koncu. Treba bo zamenjati fiksne kondenzatorje v oscilatorskem nihajnem krogu, saj se oscilator lahko nastavlja le s spremenljivo induktivnostjo L28-29. Poskusil bom doseči boljši sotek antenskega in oscilatorskega nihajnega kroga po celi dolžini skale. Prišel sem do naslednje kombinacije elementov na DV ploščici valovnega preklopnika:
C36... 56pF
C37--- 132pF (120+12)
R3... 1,5kΩ
Moral sem tudi zmanjšati R3, drugače je oscilator, z novimi vrednostmi kondenzatorjev, nehal nihati pri koncu skale (300kHz in višje!).

[ivor]

Danes sem preizkusil radio tudi na prostem, v parku pred blokom. Znotraj stanovanja to ni mogoče zaradi številnih motenj in železobetonskih sten, ki praktično onemogočajo sprejem na vseh pasovih, razen UKV. Vklopil sem 9V baterijo in preklopil napajalnik na baterijsko napajanje.

Glej puščico

Na vseh pasovih sem sprejemal številne postaje, mnogo več kot doma. Pri DV in SV sem obračal radio po horizontali, ker sprejema z usmerjeno feritno anteno. Pri KV sem do konca izvlekel teleskopsko anteno. Razen tistih SV postaj, ki jih doma lovim podnevi, sem že pozneje popoldan sprejemal tudi številne postaje iz Romunije. Sprejem bližnjih postaj pa je bil tukaj neprimerno močnejši in čistejši.
Mislim, da je dodatno uglaševanje doseglo svoj namen in se je izplačalo potruditi.

[ivor]

Naročil sem nove LED lučke za osvetlitev skale. Upam, da bodo v redu in da kmalu pridejo. Originalne stare žarnice za baterijske svetilke svetijo tako šibko, da se svetloba komaj opazi v popolni temi, vlečejo pa 70mA. Po opisu bi morale ustrezati tudi za stare radie na elektronke.
Moram še popraviti stikalce za vklop osvetlitve, ker je originalno polomljeno. Material za izdelavo polomljenih delov že imam.

[ivor]

Moram še popraviti stikalce za vklop osvetlitve, ker je originalno polomljeno. Material za izdelavo polomljenih delov že imam.

Narejeno.

[ivor]

Za pritrditev sem uporabil cianakrilno lepilo in "Pasco fill", nekakšen prašek, pesek ali nekaj podobnega. Kupil sem ga na celjskem obrtniškem sejmu. Sveže tekoče lepilo sem posipal s tem praškom in spet izmenično dodajaj lepilo in prašek. Upam, da bo držalo. Original je pritrjen s segrevanjem plastike.

[ivor]

Naročil sem nove LED lučke za osvetlitev skale. Upam, da bodo v redu in da kmalu pridejo. Originalne stare žarnice za baterijske svetilke svetijo tako šibko, da se svetloba komaj opazi v popolni temi, vlečejo pa 70mA. Po opisu bi morale ustrezati tudi za stare radie na elektronke.

Led lučke so že prišle. Odlično osvetljujejo skalo, ker imajo motni (mlečni) plastični pokrov, ki lepo razprši svetlobo na vse strani.
Čeprav so namenjene za 6,3V izmenične ali enosmerne napetosti, odlično svetijo tudi po 2 v seriji na enosmerni napetosti 9V. Pa še serijski 68 ohmski upor, ki je predviden v originalni vezavi, jih nič ne moti. V primerjavi z žarnicami za baterijske svetilke, ki so bile originalno vgrajene, je razlika kot noč in dan. Izmeril sem, da skozi kombinacijo teče tok 10mA.

[robi]

cianakrilno lepilo in "Pasco fill", nekakšen prašek, pesek ali nekaj podobnega

Soda bikarbona tudi deluje