Koffer Super BSK 239F

Obnova in oživljanje radijskih aparatov. Tu lahko tudi objavljamo načrte in zanimive podrobnosti pri tem delu.

Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a s57j » 14 Okt 2018, 22:09

Pred nekaj tedni sem kupil tole staro škatlo, ki pa je imela kompletno vsebino.

https://www.radiomuseum.org/r/braun_bsk ... 239_d.html

Elektrosheme ni bilo težko najti. https://nohm.eu/schematics/Braun/Koffer ... SK239F.png

Sprejemnik so očitno že večkrat popravljali, saj je imel kar dva elektrolita vezana vzporedno, očitno popravljalec ni odstranil prvotnega. Tretji elektrolit pa je ne vem kaj počel prilotan minus na minus radija, plus pa na minus anodne napetosti. Radio je imel kar nekaj pregnitih žičk, ki so podlegle koroziji in zobu časa. Uničen je imel tudi levi spodnji vogal, kjer ni bilo več skaja, antena ovita okrog zunanjega ohišja pa je bila na več ovojih tudi pregnita - prekinjena.
Najprej sem preveril ali imajo elektronke še žive – cele kurjave, nato sem jih priklopil na 2 V napetost. Ko se segrejejo, vlečejo okrog 400 mA. Po preverjanju in krpanju prekinjenih žic, sem z veliko mero strahu priklopil še 120 V anodne napetosti. Ker je bila poraba nekje okrog 10 mA in je tudi dim ostal v napravi, sem poskusil še kaj slišati iz zvočnika. Brez uspeha. Zvočnik je posebnost svoje vrste, saj ima membrano-lijak prilepljen na ohišje, na vrhu pa ima medeninast obroč, v katerega je prilotana paličica, ki je na drugi strani pritjena v nosilec stalnega magneta in tuljave. Vse skupaj je bili precej korodirano, tuljavica pa prekinjena. Na srečo je bila pregnita žička na vrhu navitja, tako, da sem jo samo ponovno spojil z zunanjo žico, ki je pritrjena na en konec pertinaksa na nosilcu. Ko sem že imel razdrto sem še očistil korozijo in vse skupaj malo podmazal z oljem za kratkotrajno konzervacijo orožja. Nato sem nosilec zložil skupaj, ga privil na nosilec v ohišju in sestavil oboje. Šele nato sem tisto paličko spet prilotal v vrh lijaka membrane. Pri tem sem lahko naredil dve napaki: pretesno sem pritisnil pero - nosilec paličke k čeljustima magneta in preveč na tesno ali pa preveč ohlapno prilotal paličko v lijak. Lahko pa se je tudi magnet že malo razmagnetil. Skratka, zdi se mi, da zvočnik ne deluje najlepše. Za preizkus sem v napajanje anode avdio elektronke vstavil transformatorček iz razdrtega tranzistorskega sprejemnika, ki ima na primarju (220V) nekaj preko dva kilooma (original ima dva kilo), na sekundarju (6V) pa okrog 5 omov. Na to stran sem priključil zvočnik štiri ome tri vate in se mi zdi, da so zvoki iz njega malo lepši, kot iz originala. Seveda pa je bilo vmes še kar nekaj dela, preden je radio zaigral. Menjava/odstranitev elektrolitov in nekaj drugih kondenzatorjev, medfrekvenca je ostala na svoji frekvenci, potrebno pa je bilo ponovno uglasiti vhodne antenske kroge z oscilatorji. Zdaj radio spet dokaj dobro deluje. Pa v ohišja starih kondenzatorjev vgraditi nove, brez, da bi se na zunaj to videlo.
Nabavil sem kos zelo tankega skaja črne barve, saj takega temno zelenega, z 70 letno obrabo ni možno najti. Je pa originalni tanek kot papir in na večih mestih poškodovan. Jaz sem se odločil, da popravim samo močno poškodovani vogal in naredim repliko dveh vratic od treh. En milimeter debel skaj sem s šmirglom obrusil, da sem odstranil blago, ostalo mi je »usnje« debelo cca štiri desetinke, kar je močno bližje debelini originala, predvsem pa je lažje narediti vse tiste vogale in stopničke na vratcih. Poštukal sem tudi prekinjene žice antene in ovoje ponovno zaščitil z malo debelejšim papirjem.
Na eni elektronki je s svinčnikom (blajštift) napisan datum 21.XII.43, na drugi pa 29.VII.51. Lahko so vsaj nekatere elektronke še originalne od izdelave, kar pomeni, da so delovale 75 let. Kdo bi vedel, koliko ur je bil radio vključen in na kakšne izvore napetosti je bil priključen. Na žalost nimam nobenega testerja za evropske elektronke z ahorn podnožjem. Verjetno pa so elektronke v mojem BSK239F že močno zdelane. Mešalka- oktoda KK2 se ugasne takoj, ko napetost gretja pade pod 1,95 V, kar mi je povzročilo ogromno preglavic in nepotrebnega dela s preverjanjem delov, dokler nisem slučajno ugotovil tega dejstva. Lahko so uporabniki ob pomanjkanju dvo voltnih baterij uporabljali po dva nikljeva akumulatorja z 1,2 V ali še huje, 1,5 V člene, kar je dodatno po nepotrebnem porabilo elektronke.
Za popravilo radija sem uporabljal najprej dve nikljevi celici 7Ah katerima sem v serijo dal ustrezen upor, ki je zagotavljal največ 2,05 V. Ko je napetost v celicah padla, pa je upor postal prevelik in tako sem preklopil na nastavljive napajalnike. Tiste Unisove z LM723 regulatorji. Prvi, štiri amperski je povzročal toliko šuma, da se ni dalo delati. Drugi, eno amperski je precej boljši, pa se ga še vedno sliši. Za 120 V imam zloženih pravo število 1,2 Ah litij-ionskih celic. Ker pa za »normalno« uporabo tako napajanje ni najboljše, sem izdelal svičer napajalnik iz 4,8 na 125 V, 2 V pa zagotovil z LM317 tudi iz 4,8 V – štirih nikljevih 7 Ah celic. Frekvenco svičerja sem nastavil na najmanjšo porabo toka in potem potenciometer zamenjal s fiksnim uporom. Deluje nekje med 30 in 50 kHz.
Vse lepo in prav na kratkem valu. Na srednjem in dolgem valu pa radio samo piska. Verjetno je svičer preblizu mnogokratnika medfrekvence. Glede na to, da pa se ga na KV minimalno občuti, je bolj verjetno, da so krive ostale nizke frekvence sprejemnika. Lahko, da nekaj šuma in piska doda tudi LM317. Kakorkoli, spet bo potrebno razdreti škatlico in poskusiiti z nastavitvijo druge frekvence. Blokada svičerja pa zna predstavljati velike probleme.
Radio ima, kot sem že omenil tri valovna področja: LW, MW in KW. Za prvo področje sem ugotovil, da gre od 134 do 309 kHz, drugo od 504 do 1360 kHz in KW od 5800 do 16500 kHz. Za to področje so na skali napisane številke od 55 m do 20 m, ki pa ne gredo do koncev skale. Na notranjem ohišju ima navito anteno s 15 ovoji oziroma cca 14,5 m žice. Na zunanjem ohišju pod skajem pa ima 40 ovojev cca 55 m žice. Radio pa ima tudi buksne za zunanjo anteno, ozemljitev in zunanji izvor signala, npr. gramofon. Pri preklopu na gramofon se prvi dve elektronki izključita, delujeta samo še detektorska in avdio elektronka. Če radio na srednjem valu še kar dobro sliši brez zunanje antene, je brez nje popolnoma gluh na kratkem valu. S cca 7 m žice napeljane pod stropon nad oknom in ozemljitvijo priključeno na radiator, sprejemnik na KV dokaj dobro deluje. Me prav zanima, kako bi delal z novimi elektronkami, ki bi se jih dalo dobiti za kakih 150 evrčkov. Ampak jaz si jih ne bom privoščil. Z napajanjem pa se moram potruditi, saj bi potem na tej osnovi naredil še napajanje za Torn E.B. in nekaj drugih radijev.

Janez, S57J
Priponke
bsk1.jpg
bsk2.jpg
bsk3.jpg
bsk4.jpg
bsk5.jpg
bsk6.jpg
bsk7.jpg
bsk8.jpg
s57j
 
Prispevkov: 173
Pridružen: 05 Avg 2016, 14:04
Zahvalil se je: 6 krat
Prejel zahvalo: 70 krat
Uporabnika povabil: radix
Število neizkoriščenih povabil: 35

Re: Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a s57j » 14 Okt 2018, 22:11

Ker v prvem sporočilu ni bilo možno dodati vseh slik, so še tukaj.

Janez, S57J
Priponke
bsk9.jpg
bsk10.jpg
bsk11.jpg
s57j
 
Prispevkov: 173
Pridružen: 05 Avg 2016, 14:04
Zahvalil se je: 6 krat
Prejel zahvalo: 70 krat
Uporabnika povabil: radix
Število neizkoriščenih povabil: 35

Re: Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a s51km » 30 Dec 2018, 21:43

Čestitam za obnovo!
Jaz imam avtoradio za katerega tudi potrebujem pretvornik za anodno napetost. Trenutno žal ni časa da bi se tega lotil.

l.p.
s51km
 
Prispevkov: 151
Pridružen: 18 Jan 2015, 21:28
Zahvalil se je: 35 krat
Prejel zahvalo: 114 krat
Uporabnika povabil: VolkD
Število neizkoriščenih povabil: 25

Re: Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a PRC515 » 03 Jan 2019, 22:34

Janez, čestitam. Si se potrudil kot vedno.
Včasih najdeš lampe ugodno:
https://www.ebay.de/itm/ROHRE-PHILIPS-K ... :rk:1:pf:0
https://www.ebay.de/itm/ROHRE-TUNGSRAM- ... rk:23:pf:0
En prodajalec, ena poštnina.
PRC515
 
Prispevkov: 205
Pridružen: 24 Feb 2015, 19:11
Zahvalil se je: 6 krat
Prejel zahvalo: 31 krat
Uporabnika povabil: forest70
Število neizkoriščenih povabil: 6

Re: Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a s57j » 04 Jan 2019, 09:40

Živjo obema in hvala za pohvale.

Medtem mi je že crknila KBC1 in sicer tako, da gretje ni prekinjeno ampak vleče toka, kolikor ji daš. Pred cca 14 dnevi je že prišla druga KBC1, ki pa sem jo v radio vstavil šele včeraj zvečer. Radio sicer šumi, ne najde pa nobene postaje. Od signal generatorja sliši medfrekvenco in nekje na 2 MHz nekaj nedoločenega. Če bi bil mnogokratnik medfrekvence, bi se moralo slišati drugače. Ker se odziva tudi gumb za glasnost, bi rekel, da sem dobil dobro elektronko. Vendar, ali zamenjava detektorske elektronke lahko toliko vpliva nazaj na vhodne kroge, da bi moral zadevo ponovno poglasiti? Sumim, da bo tudi mešalko KK2 potrebno menjati.
Zanimivo je tudi, da svičer napajalnik povzroča veliko manj motenj na srednjih in dolgih valovih, kot se spomnim nazadnje, ko je radio deloval. Res pa je, da sem se veliko mučil s filtracijo. Enak napajalnik, narejen za Torn EB je rabil samo filter v 2 V regulaciji z LM 317. Po večletnih izkušnjah z delom z elektronskimi cevmi sem se naučil, da tudi čisto dobra elektronka deluje normalno pri enosmernem gretju, medtem, ko je čisto neuporabna pri izmeničnem gretju. Torej so lahko tudi vse ostale elektrode bolj ali pa manj občutljive na razne motnje, predvsem v napajanju.
Tretji napajalnik za Set 48 pa tudi povzroča toliko dreka na sprejemu, da le-ta sploh ni mogoč. In to kljub kupu filtracij. Pa sem probal z drugimi, drugačnimi tranzistorji, pa drugim transformatorjem... Se mi zdi, da sem največ pridobil z menjavo graetza, sicer istega tipa vendar naslednjega naključnega v kupčku. 12 V baterija, ki jo uporabljam za napajanje, je sevala motnje. Zelo močno se je slišalo v sprejemniku, če sem se je dotaknil. Tudi to sem uspel le cca 90 % odpraviti. Gretje elektronk za to radijsko postajo pa imam izvedeno direkt z dvema 1,5 V členoma zaporedno tako, da iz te smeri ne bi smelo biti motenj. Imam v izdelavi še en napajalnik za Torn EB. Očitno pa je potrebno ekstremno paziti na čisto vsak vgrajen element, ali pa imeti srečo, kot sem jo očitno jaz imel s prvim napajalnikom za Torn EB. Ta mi tudi daje voljo za nadaljnje izgubljanje časa z eksperimentiranjem s temi "čudnimi" pretvorniki nizke v visoko napetost.

Janez, S57J
s57j
 
Prispevkov: 173
Pridružen: 05 Avg 2016, 14:04
Zahvalil se je: 6 krat
Prejel zahvalo: 70 krat
Uporabnika povabil: radix
Število neizkoriščenih povabil: 35

Re: Koffer Super BSK 239F

OdgovorNapisal/-a s57j » 26 Feb 2019, 12:13

Zadnjih nekaj dni sem se spet ukvarjal s tem radijem, saj sem se trdno odločil, da ga spravim v normalno delovanje. Posebej KW območje sem obeloval z dip metrom in dvema različnima signal generatorjema. Osciloskop se je v tem primeru pokazal kot najmanj uporabno orodje. Oscilator na KW je tako slaboten, da ga je priklop sonde osciloskopa preko velikega kondenzatorja (10 n, potem 1 n) takoj zadušil. Priklop preko 100 p kondenzatorja ga sicer ni zadušil, je pa skozi pricurljalo tako malo signala, da nisem bil siguren ali oscilator deluje. Odločil sem se za star in preizkušen radioamaterski način poslušanja oscilatorja na drugem radiu. Prinesel sem svoj Yaesu FRG 7700, ki je zelo enostaven za uporabo glede na hitro spreminjanje frekvence od 150 kHz do 15 MHz. Že prvo testiranje je pokazalo katastrofalne rezultate. MW področje je bilo namesto 700 kHz široko le dobrih 30 kHz. Na KW je oscilator izginil (ugasnil) približno na 6,5 MHz in sicer je na eni frekvenci čisto lepo piskal, par kHz stran pa je že ugasnil. Torej sem se spet posvetil elektroshemi radija. Še posebej butastemu pretikalu, ki nima nobene prave logike. Narisal sem si skico kontaktov in preveril kam je kaka žica z določenih kontaktov speljana in kaj kontakt dela. Večina jih samo preklaplja neko zadevo na maso. Ko je bila skica gotova, sem ugotovil, da je padding kondenzator za MW območje pricinjen na kontakt sicer dovolj blizu pravega, vendar je bil na obeh straneh na masi. Prestavil sem ga na pravi kontakt in takoj dobil pravo in dovolj široko MW območje. Kondenzator na shemi naj bi bil 17 pF, na njem je napis 20 cm, LC meter pa pokaže 24 pF.
Zvečer sem testiral še KW območje. Na BSK-ju najdene postaje sem poiskal tudi na FRG 7700. Spet katastrofa! Postaje so bile naključno slišne enkrat za medfrekvenco višje, drugič nižje od oscilatorja. Oscilator je tokrat ugašal že na približno 8 MHz. Za napajanje uporabljam Unisov nastavljivi napajalnik do 1 amper toka. Ker ima za vklop napajalnika stikalo na isti osi kot se nastavlja napetost, sem vsakič nastavil drugačno napetost. V enem od datašitov za elektronko KK2 je napisano, da oscilatorska anoda te elektronke deluje z 90 V na LW in MW, za KW pa mora biti 135 V. No, pri mojem radiju se je izkazalo, da tudi KW območje najlepše deluje pri napetosti 90 – 105 V. Z višanjem napetosti oscilator preneha delovati na vedno višjih frekvencah.
Z znižanjem napetosti so se močno zmanjšale tudi motnje napajalnika na LW in MW. Poleg tega sem ugotovil, da sem naredil kapitalno neumnost, ko sem napajalnik montiral v kot ohišja. To je sicer po oblikovalski in mehanični logiki čisto pravilno. Vendar ima konkretni radio dve antenski žici oviti eno okrog notranjega ohišja spredaj in eno okrog zunanjega zadaj. Tako je bil napajalnik z dvema stranicama prislonjen na anteno in seveda povzročal probleme. Zdaj sem ga obesil nekje v sredino ohišja in radio deluje čisto normalno. Tudi uskladitev soteka frekvence vhodnega kroga in oscilatorja je bila zdaj čisto enostavna. Le na KW dejanske frekvence ne uspem uskladiti s skalo. Radio gre precej nižje, kot naj bi šel po skali. Na misel mi je prišlo, da se je mogoče kapaciteta spremenljivih kondenzatorjev povečala zaradi korozijske obloge na lamelah?
Kakorkoli, radio lepo in stabilno deluje z anodno napetostjo 90 – 100 V. Na MW se odvisno od dneva v Grosuplju sliši le nekaj postaj. Najbolj zanimivo je na KW, tudi čez dan na frekvencah med 11 in 15 MHz. Zvečer, ko signali postanejo močnejši pa se postaje z zelo močnim signalom slišijo dvakrat – na plus in na minus medfrekvenci. Ampak tako navidezno zgleda, da radio lovi res veliko postaj. Zanimivo je tudi, da včasih dobro lovi samo z cca 7 m žice pod stropom, včasih pa ga moram še ozemljiti na radiator.
Sklepam, da so ga nemški oficirji že znali pravilno namestiti, da so lahko poslušali glasbo in poročila na različnih frontah in so bili zadovoljni z nnjgovimi performansami.

Janez
Priponke
kondi 20cm.jpg
kondi 20cm1.jpg
Pretikalo.jpg
s57j
 
Prispevkov: 173
Pridružen: 05 Avg 2016, 14:04
Zahvalil se je: 6 krat
Prejel zahvalo: 70 krat
Uporabnika povabil: radix
Število neizkoriščenih povabil: 35


Vrni se na Radijski aparati

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron