Triki v elektroniki - kako rešiti

[VolkD]

V tej temi bomo objavljali razne trike, ali metode kako rešiti kako na prvi pogled težko zadevo.

Danes je bil pri meni forest70. Zagledal se je v eno Zener diodo tiste stare vrste, ki ima ohišje na vijak. Potem sva ugotavljala kako močna je.
Današnje Z diode so običajno narejene za precej majhne moči. Tako Z-diodo, ki bi na njej lahko sproščali po recimo 5W energije ni lahko najti, če pa že je pa nesramno draga.

Zener.png

Slika prikazuje nadomestno vezje za precej močno Z-diodo. Z nekaj hlajenja tranzistorja je 1 A povsem običajna vrednost. Če potrebujemo več, lahko damo močnejši tranzistor.

Naj omenim samo še to, da je vrednost napetosti pri tako nastali diodi - pri mojem primerku za 0,66V višja, kot je napetost D1. Drug tranzistor seveda prinese nekoliko drugačne vrednosti.

Upam, da bo komu pomagalo.

[s54mtb]

Idealni diodi se lahko približamo z operacijskim:

http://electronics.stackexchange.com/qu ... sion-diode


seveda pa to ni za kiloampere, kot na gornji shemi, ampak za majhne signale.

[VolkD]

Idealni diodi se lahko približamo z operacijskim:

http://electronics.stackexchange.com/qu ... sion-diode


seveda pa to ni za kiloampere, kot na gornji shemi, ampak za majhne signale.

Minus takega vezja je običajno zgornja frekvenčna meja.

[s54mtb]

Absolutno. Vse pa je seveda odvisno od tega, kaj rabiš - aplikacije.

[SolarCharger]

Do kakšnih frekvenc pa gre potem taka dioda.

Pa kako se to potem da v vezje ? Dioda ima samo dva priključka. To vezje pa več kako se to potem priključi?

[krko]

Zgornja žica, ki ni nikamor povezana se poveže kot katoda Z diode, spodnja žica ki ni nikamor povezana pa se poveže kot anoda Z diode.

Tako je moje mišljenje.

[SolarCharger]

Zgornja žica, ki ni nikamor povezana se poveže kot katoda Z diode, spodnja žica ki ni nikamor povezana pa se poveže kot anoda Z diode.

Tako je moje mišljenje.

Oprosti nisem razumel o čem govoriš. A lahko to narišeš ?

[krko]

Sicer v slikarju, ampak upam da razumljivo.

3 vzporedne črte pomnijo znak ekvivalentno, oz enako s drugimi značilnostmi.

[eldi2011]

Še dve varianti za večje moči. BD233 ima hladilnik. Desna varianta pride prav, če
rabimo napetost, za katero nimamo zener diode, oz. ne obstaja.

[kobranka]

Ali to dejansko deluje, da bi uporabil dva tranzistorja prvega PNP drugega pa NPN za naerediti funkcionalen tiristor?

490px-Thyristor.svg.png

?
Nekje sem pa prebral, da se lahko namesto diaca lahko uporabi tlivko, ker baje imata zelo podobne prebojne lastnosti kot recimo pri proženju tiristorja. Ali to drži?

[radix]

Oboje drži. Le tlivka ima nekoliko višjo prebojno napetost (okrog 90 V), tako da je verjetno bolje uporabiti DIAC, pa še bolj dostopni so.

[MadMax]

Sem pozabil vezavo, ampak nekaj v tem stilu dejansko deluje, sem pred leti uporabljal BC639/640, ampak če se ne motim je bil še nek upor zraven?
Gorenje K11 je imel tiristor v usmerniku, kjer je taka vezava delala perfektno in zanesljivo.

[DusanK]

No pri ledici bi bila že ena baterija preveč (4.5V).

Ne drži.
LED dioda se napaja tokovno. Torej mora imeti tokovni vir. Če na ta tokovni vir priključimo 4,5V več s praktičo ne pozna.
Vem, da se sliši malo čudno, ampak to je zato, ker si poskusil primerjati melone in slive.

Zgornji citat je sicer iz te teme a govora je bilo o tokovnem viru za ledico.
Spodnja shema je zanimiva, ker se upor nadomesti s FET-om in s tem poveča napajalni razpon (odvisno od FET-a) od 5 do 30V= ali ~ (odvisno od diode 1N4148).
Led Pilot Light - VIR načrtov

[VolkD]

Desna varianta pride prav, če rabimo napetost, za katero nimamo zener diode, oz. ne obstaja.

Je pa v tem primeru faktor stabilizacije potem sorazmerno manjši.

[kobranka]

Če se obrnem nazaj na prvi prispevek. S čim bi moral pa zamenjat zdajšnji tranzistor, da bi skozenj lahko teklo 230 voltov in 3 ali več ampeov? Ali mora za to biti prav zener dioda? Nekaj jih sicer imam vendar, če mi jih zmanka ali pride prav za nadomestek tudi kakšna druga „slabša”dioda?

[igo]

Če se obrnem nazaj na prvi prispevek. S čim bi moral pa zamenjat zdajšnji tranzistor, da bi skozenj lahko teklo 230 voltov in 3 ali več ampeov? Ali mora za to biti prav zener dioda? Nekaj jih sicer imam vendar, če mi jih zmanka ali pride prav za nadomestek tudi kakšna druga „slabša”dioda?

Nariši shemo, kot si si jo zamislil. "Neznani" element naj bo približno take -----[xxx???xxx]------ oblike.
Označi predvidene potenciale v vseh točkah (napetosti glede na GND) in morebitne izmenične ali enosmerne napetosti. Označi še predvidene tokove skozi elemente.
Potem bomo skupaj našli najboljšo nadomestno shemo "elementa" -----[xxx???xxx]------ .

Kaj naj bi "element" sploh počel? Imel konstanten padec napetosti pri 3 A toka skozenj? Malo opiši shemo.

[SamoBr]

Če se obrnem nazaj na prvi prispevek. S čim bi moral pa zamenjat zdajšnji tranzistor, da bi skozenj lahko teklo 230 voltov in 3 ali več ampeov? Ali mora za to biti prav zener dioda? Nekaj jih sicer imam vendar, če mi jih zmanka ali pride prav za nadomestek tudi kakšna druga „slabša”dioda?

Ne razumem kaj bi ti sploh rad? Zener diodo za 230 V ? In da bi preko nje tekel tok 3A?

Kje pa imaš tako potrebo ? Če si kaj takega načrtoval potem vedi, da je ideja piškava, o izzivu se pa lahko pogovarjamo. Ampak samo dokler ne zaidemo na področje €€€.

[kobranka]

Malo sem moral oz. še moram naštudirat funkcijo zener diode. Menda se v osnovi uporadlja za stabilizacijo napetosti tako, da ne vem če bi mi sploh kje prišlo v poštev.

Prva ideja je bila narediti malo močnejši desulfator. S zdajšnjim predelanim polnilcem gre to po 0,03V na teden na boljše, ampak tako bom še sam splesnil, za osvežiti bi bilo pa 5 akumulatorjev. Razmišljal sem, da bi zadevo naredl namesto z 14,4 volta na 230V, toka pa ravno toliko, da bi na njem porabnik preprečeval plinjenje elektrolita.

Zdajšnja Shema pri tem ni nič kaj posebnega. Na izhodu za plus akumulatorja je dioda, na minusu pa upor, vmes med plus in minus je porabnik npr. žarnica, ta mora biti po porabi malenkost manjši, kot je izvor. No če bi šel na 230V recimo z ločilnim transformatorjem, in bi ta bil na sekundarju po toku podhranjen nebi bil problem, drugače bi moral tok manjšati.

Vžigalna tuljava v kombinaciji 555 timerjem bi bila najbrž prehud pulzni generator za uporabo desulfatorja.

Drugo sem pa mislil na to shemo, ki sem jo pripel že tukaj https://s5tech.net/viewtopic.php?f=35&t=3218

pastir.JPG

Na vhodih pastirja se dogajajo nihanja tu bi za zgladitev pa res prišla zgornja zener dioda v kombinaciji z tranzistorjem v poštev ali pa kondenzator. No na načrtu sta dve diodi DSA1-16D in če sem pravilno bral podatkovni list je namenjena za zelo veliko napetost pa tudi tokovno ni slaba problem bo nastal, ker po tej shemi mi ne bo uspelo realizirat tega aparata saj ne premorem toliko močnih diod. Z drugimi elementi morebiti ne bi bil problem.
Aja aparat ima vhod 230V in porabe dobra 2W natančno se to ne da izmeriti, ker ne premorem analognega multimerta in se zaradi polnjenja kondenzatorjev pojavlja nihanje.

[SamoBr]

Dioda, ki si jo narisal z vprašajem je skoraj gotovo diak. To je dioda, ki je vseeno kako jo obrneš. Vedno bo prebila tam nekje med 25 in 30V. Takrat bo na vrata TNY prišel pulz in se bo odprl.

[DusanK]

Ali je TNY1012 ali TYN1012?
Simbol je za tiristor in ne triak, torej ne rabi diaka za vžig in je zato tam dioda, po vsej verjetnosti kar DSA1-16D kot so vse ostale v vezju.
Vloga diode z vprašajem je, da varuje vrata v negativnem delu sinusa.
Primer - poglavje Resistance in RC Firing Circuit

[GJ]

S par elementi več več in TL431 referenco se, da narediti poljubno in bolj točno izhodno napetost.
Za več trikov si poglejte datasheet!

[kobranka]

Ali je TNY1012 ali TYN1012?
Simbol je za tiristor in ne triak, torej ne rabi diaka za vžig in je zato tam dioda, po vsej verjetnosti kar DSA1-16D kot so vse ostale v vezju.
Vloga diode z vprašajem je, da varuje vrata v negativnem delu sinusa.
Primer - poglavje Resistance in RC Firing Circuit

Roka dela hitreje od pameti. Ja tam je TYN1012, še zmeraj se mi pa zdi, da je pod vprašajem kar diac, ker spada v modro kategorijo fižolčkov. Iz enega mi je celo uspelo dobiti neke oznake. DB3 najverjetneje bo kar od STja.

[Tim98]

S par elementi več več in TL431 referenco se, da narediti poljubno in bolj točno izhodno napetost.
Za več trikov si poglejte datasheet!

A bi to lahko uporabil za regulacijo svetlobe z LED za televizorjem ?

[Cloud]

Led se kontrolira z PWM (https://en.wikipedia.org/wiki/Pulse-width_modulation) v eni temi sem objavil načrte za ploščico, katera bi ti prišla prav za to kar rabiš.

[Tim98]

Simbol je za tiristor in ne triak, torej ne rabi diaka za vžig in je zato tam dioda.

Kakšna pa je razlika med tiristirjem in triakom, razen, da en dela na enosmerno, drugi pa na izmenično ?

[VolkD]

Kakšna pa je razlika med tiristirjem in triakom, razen, da en dela na enosmerno, drugi pa na izmenično ?

Vprašanje je malo čudno postavljeno. A sem razumel kaj si hotel vprašati.
Tiristor (SCR) lahko deluje kot krmiljena dioda in v običajnih vezjih daje enosmerno napetost. Tiristor je torej dioda, ki deluje, le če je v pravem trenutku na vratih prisoten tok. Če tega toka ni, ima tiristor med anodo in katodo zelo veliko upornost.
Tok, ki povzroči odprtje tiristorja, potem ko se to zgodi, ni več potreben. Na vrata tiristorja moramo pripeljati pozitivni naboj, da se to zgodi.

Triak je še najbolj podoben elementu, ki bi ga dobili , če bi dva tiristorja vezali skupaj, a povezati bi morali anodo s katodo drugega elementa in obratno. Tudi triak ima vrata.
Triak lahko (pogojno) uporabimo namesto tiristorja (če ga prav krmilimo), obratno ne gre. Dogajanje med anodo in katodo je pri triaku ekvivalentno kot pri tiristorju. Razlika je v vratih. Tiristor lahko krmilimo le z pozitivnimi impulzi, triak pa krmilimo tako z pozitivnimi kot z negativnimi impulzi.

[Tim98]

Triak je še najbolj podoben elementu, ki bi ga dobili , če bi dva tiristorja vezali skupaj, a povezati bi morali anodo s katodo drugega elementa in obratno. Tudi triak ima vrata.

A potem bi tudi vrata morali vezat skupaj ?

[VolkD]

Ne vem zanesljivo, a raje ne. Eno je namreč element, ki je na isti silicijevi rezini, drugo pa tak sestavljen element. Eno teorija, drugo praksa.
V praksi, bi se verjetno zgodil kakšen majhen inverzni tok diode v vratih, ta tok bi potem sprožil drugi tiristor.
Tudi potrebe ni, tako en kot drug element sta povsem dostopna.