Stran 1 od 1

Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 09:04
Napisal/-a Kroko

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 13:06
Napisal/-a diehart
To je spodbudno. Softver se da poceni poravit. Me pa zanima če jim bo ratal čez 3 leta gor poslat roverja. :)
Če prav razumem so vsi sistemi delali pravilno dokler ni IMU prišel v nasičenje (kar se po njihovih simulacijah nikoli ne bi smelo zgoditi) in "pokvaril" pristajalne procedure.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 14:59
Napisal/-a VolkD
Jasno - krivi programerji! Niso naredili programa, ki bi znal delat z napačnimi podatki.
Koliko časa pa mora programska oprema delati "pametno" in samostojno brez človeka ?
Mislim na čas, ki je potreben, da signal pride na zemljo in nazaj, pa še nekaj, da se človek odloči.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 15:12
Napisal/-a Kroko
Če bi program upošteval, da je senzor v nasičenju bi lahko ta izračun ignoriral in sonda bi uspešno pristala po rezervnem postopku.
Če bi program upošteval, da višina ne more biti negativna bi prav tako sonda pristala po rezervnem postopku.

Predstavljaj si, da imaš 10bitni ADC. Ko v programu prebereš ADC register dobiš 0xFFFF. Ali boš na display izpisal "-1" (oziroma "65535") ali pa "Napaka pri branju ADC"?
Ali pa reciva, da je to napajalnik št. 5. Ali boš povečeval izhodno napetost saj imaš glede na ADC na sponkah -1V?

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 16:53
Napisal/-a igo
Tukaj sem to napisal ob neki drugi priložnosti, zdaj bom pa še tukaj ob tej:
Iz industrijske elektronike imam dovolj izkušenj za trditev, da še tako dobra elektronika ne zmore vedno rešiti naprave z zanič mehaniko.

Sonda se ne sme nenadzorovano vrteti ali sunkovito in neenakomerno zmanjševati svoje hitrosti, temveč se mora, kljub zelo redki atmosferi, aerodinamično poravnati in umiriti ter z gladko padajočo krivuljo hitrosti lepo zavirati.
Šlampasto zasnovo padala in njegove nepredvidljive aerodinamične lastnosti morajo projektanti predvideti in upoštevati, ali nanje vsaj opozoriti, ko dajejo navodila programerjem.

Jaz polom razumem kot problem s padalom.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 17:03
Napisal/-a Kroko
Igo, nakladaš. Lastnosti padala je nemogoče predvideti (oziroma nihče tega ne zna). Vsi dosedanji modeli so se izkazali za napačne.
Vedno tudi obstajajo stvari, ki jih ni nihče predvidel.

Senzor je pravilno javil napako. Če bi jo program upošteval bi sonda pristala povsem brez problemov.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 17:51
Napisal/-a igo
Zakaj bi program(er) upošteval nekaj, kar se ne more zgoditi?
Če pa se lahko zgodi, mora biti predviden odziv. Kakšen mora biti odziv za vsako predvideno okoliščino, pove projektant. Saj si ne more (in ne sme) programer sam izmisliti, kaj naj se ob nekih vhodnih podatkih zgodi.

Nekdo je programerju rekel, da bo imel opravka s ciframi 0 ... 9. Kaj naj se zgodi v primeru 10 ... 15 mora pa nekdo izrecno povedati programerju, sicer si lahko sam izmisli, da so 10, 11, 12 enake 9 in 13, 14, 15 enake 0. Ups, ja to pa ne. Kreativnost programerja je omejena kvečjemu na vprašanje, kaj naj se zgodi.
Če projektant ni predvidel odziva, je krivda programerja le v tem, da ga na to ni opozoril.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 17:55
Napisal/-a Kroko
Vsi vemo, da deljenje z 0 ne obstaja. Pa vendar bo vsak programer pred deljenjem preveril, če je kdo poslal v funkcijo 0.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 18:29
Napisal/-a kristjank
Ne vsak, pa tudi treba mu ni. Jaz tukaj ne bi obsojal programerjev. Idealno morajo biti vsi deli neke celote zanesljivi, ne pa da se naslanjajo na druge dele in jih s tem dodatno obremenjujejo. Ne moreš ti izdelati senzorske naprave in se zraven zanašati, da bo v primeru napake, nepredvidenega ali nezaželenega delovanja za posledice le-teh kriv naslednji člen v verigi. Seveda, prav je, da tudi naslednji člen vsebuje nekaj osnovne zaščite pred napakami, vendar ta ne sme biti namenjena popravljanju škode, ki jo je prejšnji člen ustvaril. Tukaj je po mojem kriv tisti, ki je uporabljal samo "glavo" računalniške simulacije in ni z lastno glavo razmislil, kaj storiti, če pride do nasičenja senzorjev. Da ne govorimo o tem, da je to bil kritičen del cele misije in bi ob nepredvidenem delovanju lahko povzročil trk z Marsom, kar se je na koncu tudi zgodilo.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 18:29
Napisal/-a blasny
Niso krivi programerji. Krivi so tisti, ki so izbirali stranice trikotnika:
https://en.wikipedia.org/wiki/Project_triangle

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 18:37
Napisal/-a Iztok
Sestava osnovnega programa delovanja običajno ni velik problem. 10x ali 100x in celo več je dela, če si res temeljit in predvidiš možne scenarije napak in pravilno ukrepanje sistema. Pa še takrat težko predvidiš vse možne scenarije težav ...

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 18:57
Napisal/-a igo
@Kroko:
In kaj se zgodi s tvojim programom, če je premer rezkarja malo manjši od 0?
Ker je tvoj končni produkt program, moraš ti kot programer predvideti, kaj bo prihrumelo v vnosna polja. Zato iz izkušenj vlečeš krivdo "nase" (na programerje) tudi v tem primeru

Kadar je končni produkt stroj ali naprava, je naloga programerja napisati program, ki izpolnjuje zahteve projektanta. Projektant pa se ukvarja z vnosnimi polji.

Naprimer sonda s 4...20mA izhodom je super stvar, ki ima v primeru okvare izhod 0. Teoretično. Praktično pa zgolj manj kot 4. Nekdo ti mora povedati, kaj početi z neveljavnimi odčitki, saj ni nujno, da se boš sam spomnil, da lahko odčitaš 0<neveljavno<4, če ti lepo povejo, da je 0 veljavna.
Če jih vprašaš in dobiš odgovor, da to ni možno, preprosto narediš
if x > 0
@ odšteješ 4 in računaš naprej čisto linearno s pozitivnimi števili
else
@ javi napako
in program bo povsem ustrezal specifikacijam.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 19:57
Napisal/-a Kroko
Točno tako. V programu je manjkal "else javi napako".

Meni se je poročilo zdelo zanimivo, nima se pa smosla prerekat.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2017, 20:44
Napisal/-a igo
Se opravičujem, če je izpadlo kot prerekanje.

Tudi meni se zdi poročilo zanimivo.
Škoda je le, da za učenje na napakah v danem primeru takorekoč ni prostora. Čakanje na morebitno napako zeloooo dolgo traja, je hudo drago in ni možno na hitro popraviti dveh vrstic ter klikniti "Rebuild".

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 02 Jun 2017, 05:04
Napisal/-a borisz
igo je napisal/-a:@Kroko:
In kaj se zgodi s tvojim programom, če je premer rezkarja malo manjši od 0? ...

Igo, to je 3D tiskalnik ;)

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 02 Jun 2017, 05:33
Napisal/-a Highlag
Moje menenje: Pošiljanje česarkoli z Zemlje, in računati da bo zadeva delovala avtonomno, zahteva malo več analiz tveganja, ki bi pokazale kaj gre lahko narobe, kot nekaj, kar človeku leži na mizi. In raziskovanje vesolja sploh zahteva pričakovanje nepričakovanega. V končni fazi imaš tudi kozmično sevanje, ki lahko vpliva na delovanje hardwera. In programska oprema mora znati odreagirati na nepričakovane dogodke.

Pri predvidevanju nepredvidenih dogodkov pa so včasih inžinirji, ki obdelujejo detajle zelo špartanski. Enostavno ne vidijo večje slike in potencialnih stvari, ki se lahko pripetijo, zato morajo pri teh stvareh sodelovati ljudje različnih področij. Govorim iz lastnih izkušenj.

Re: Schiaparelli - spet smo krivi programerji

OdgovorObjavljeno: 02 Jun 2017, 07:21
Napisal/-a VolkD
Kroko je napisal/-a:Ali pa reciva, da je to napajalnik št. 5. Ali boš povečeval izhodno napetost saj imaš glede na ADC na sponkah -1V?
Ne tega št.5 ne zmore. Se pa to malemu priročnemu lahko zgodi. Ne čisto to, ampak nekaj podobnega. Le dovolj nerodno mu je treba nastaviti parametre. Z vrenjem enkoderja, bo višal napetost do 16 V in nato če še malo zavrtiš ,... :idea: bo napetost startala ponovno z 0V.

Hroščev v programih je torej vse povsod polno. Precej neodgovorno je da sestaviš neko kompleksno napravo na način, kot da ti hrošči ne obstajajo.

Če odmislimo vesoljsko tehniko,.... koliko časa že vemo, da je stvari treba pritrditi z vsaj dvema vijakoma ? Vijak ima namreč tega hrošča, da se matica odvije. Imamo tudi matice, ki se ne odvijejo. Pravzaprav se, le njihov hrošč je zelo majhen.