Stran 1 od 1

solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net metering

OdgovorObjavljeno: 28 Avg 2020, 10:08
Napisal/-a damo
A se da podpisati pogodbo za net metering, če sam dobavim in instaliram elektrarno?

Seveda da je montirana v skladu z vsemi predpisi oz. mi jo eventualno montira firma, ki ima certifikate.

Zanima me še kako je z omrežnino pri net meteringu? Se plačuje "bruto" promet, ali samo tisto količino, ki si je porabil več kot pa oddal?

Zaenkrat mi simulacije ob nespremenjenih pogojih kažejo na dobo odplačila 14 let, ob čemu se mi investicija ne zdi smiselna (nisem pa obračunal stroške dekomisije, ki bodo lahko dobo odplačevanja krepko podaljšali). Vendar, ko se bodo te elektrarne še bolj razpasle, bodo verjetno spremenili obračunski interval, in pol boš pozimi kupoval elektriko, poleti jo pa šenkaval... Garancije ni.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 28 Avg 2020, 10:18
Napisal/-a VolkD
damo je napisal/-a:Vendar, ko se bodo te elektrarne še bolj razpasle, bodo verjetno spremenili obračunski interval, in pol boš pozimi kupoval elektriko, poleti jo pa šenkaval... Garancije ni.
To je velik problem pri vseh poslih. Nestabilni pogoji. Ravno zaradi tega propade enormno mnogo poslov, ki so nizkoprofitni. Je pa treba vedeti, da so nizkoprofitni posli istočasno tudi posli z najmanj rizika. Take stvari potem omogočajo stabilno poslovanje.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 28 Avg 2020, 14:50
Napisal/-a zanka
Kolikor sem dobil na ušesa, bo netmetering v tej obliki na voljo zgolj še v letu 2021. Leto za tem, se bo dalo vse viške v omrežje in ne bo več možno pozimi koristiti svoje poletne viške ...

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 28 Avg 2020, 14:59
Napisal/-a damo
To se tud meni zdi, da je samo vprašanje časa, kdaj bo država (in njeni taki in drugačni podaljški) malemu solarcu kol v rit porinila.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 28 Avg 2020, 21:16
Napisal/-a malci
Jaz sem jo naredil in priklopil v lastni režiji. Skoraj. Za potrebe eko sklada ( ne vem, mogoče je bil potreben račun tudi pri samem priklopu) mi je račun izstavil znanec ( elektroinštalacije). "Izdaja" računa me je stala cca 400€. Ampak saldo je bil kljub temu zelo ugoden. <600€/kW inštalirane moči.

Glede omrežnine. 31.12 je obračunski dan. Če si jo proizvdel premalo, plačaš razliko. Tako energijo kot omrežnino. Če jo pridelaš preveč, jo pri večini prodajalcev oddaš neodplačno, vendar ne pri vseh.

Kako bo pa v prihodnje pa ne vem, vsekakor se bo spremenilo. "Pošteno" bi bilo, da bi za kilovate, ki pritečejo k tebi plačal samo omrežnino. S tem bi spodbudil tudi lastno porabo v času ko imaš proizvodnjo ( in ne da pralni in pomivalni stroji delajo ponoči)

lp
Uroš

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 29 Avg 2020, 18:55
Napisal/-a javr
je plug&play pri nas dovoljena ?

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 01 Sep 2020, 13:51
Napisal/-a Alex
Ja, je. Do 800W. To so t.i. balkonski solarni paneli.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 01 Sep 2020, 19:32
Napisal/-a javr
kje si našel ta podatek (800W) ? Kje najdem kaj napisano o pogojih/zahtevah za priključitev ? Mora biti tudi drug števec ? Ali to samo kupiš in vtakneš v vtičnico brez da bi koga o tem kaj obveščal ? Kako to potem deluje ? Npr. bojler jemlje iz vtičnice 2kW in če posije sonce na te panele, pade poraba na (2000-800) 1,2kW ?

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 05 Sep 2020, 19:56
Napisal/-a Alex
Bom našel al v EZ ali v TS, sem poslušal na predavanju za IZS. Ja, 800W.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 05 Sep 2020, 21:03
Napisal/-a Alex
Širim neresnice, gre za 600 W.

7.13.4 Sistemi FE malih moči (balkonske FE)
7.13.4.1 Splošno
Hiter razvoj fotonapetostnih modulov je povzročil tudi hiter razvoj razsmernikov, ki se
namestijo na zadnjo stran za optimiranje modulov. Če se doda še kabel z vtičem z
ozemljitvenim kontaktom (»šuko«), nastane tako imenovana »balkonska sončna elektrarna«
(tudi sistem »Plug & Play«). Ko se ta vtič vtakne v hišno vtičnico, se že proizvaja električna
energija, ki napaja električne porabnike, priključene v vtičnice hišne inštalacije. Električni
števec se vrti počasneje in s tem se zmanjša strošek za električno energijo. Digitalizacija je
prinesla še to, da se v razsmernik lahko vgradita zaščita z varovalko in RCD (Residual Current
Device/zaščitna naprava na preostali tok) ter tako poveča varnost pred električnim udarom.
Po prekinitvi napajanja iz omrežja ali po izvleku vtiča iz vtičnice se namreč na čepih vtiča ne
pojavi električna napetost. Taka proizvodna naprava se šteje za prenosno napravo. V tujini jo
v komercialni rabi imenujejo »PV plug & Play«, na nemško govorečem področju »Steckerfertig,
netzgekopelte kleinst‐PV‐Anlagen«, »Solarzwerg/solarni palček«, »Plug‐in‐
Photovoltaikmodul«, »Mini‐Photovoltaikanlage«, »steckdosenfertiges Mini‐Solarzellen‐
Kraftwerk«, »PV‐Kleinsterzeugungsanlage mit Schukostecker«. Zahteva »steckerfertig«
pomeni, da lahko »balkonsko sončno elektrarno« brez dejavnih vmesnih naprav povežemo v
končni tokokrog v hišni inštalaciji in naprava proizvaja električno energijo.
Do sedaj je veljalo in še vedno velja, da morajo biti proizvodni viri na omrežje priključeni fiksno
(stalno). Nekatere države (Avstrija, Švica, Portugalska, Nizozemska) so dale na trg enote,
sestavljene iz modula in razsmernika, ter temu dodale še kabel z navadnim vtičem. Priključitev
take naprave ni več fiksna. Tudi električno vozilo v stanju oddajanja energije v omrežje ne bo
fiksno priključeno.
7.13.4.2 Izraz in definicija
PV AC module (SIST HD 60364‐7‐712; tč. 712.3.10) (nem. PV‐Wechselstrom‐Modul) integrated
module/PCE assembly where the electrical interface terminals are alternating current only and
where no access is provided to the DC side.
Slovensko: PV izmenični modul je kombinacija v modul integrirane naprave za pretvorbo
energije (PCE – Power Conversion Equipment), pri katerem je na priključnih sponkah samo
izmenični tok in ni mogoč noben dostop do enosmerne strani.
Stran 115 / 147
7.13.4.3 Informacija za projektante
Proizvajalci mikrorazsmernikov dobavljajo mikrorazsmernik s fiksno priključenim vodnikom s
tremi žicami in v navodilih napišejo: »Naprava se priključi v električno omrežje skladno s
standardom SIST EN 50438. Vgradnjo in priklop sme opraviti izključno strokovno usposobljena
oseba.«[1] Iz tega lahko sledi vloga za priključitev distribucijskemu podjetju, nato soglasje za
priključitev itd. V soglasju za priključitev bosta določeni varovalka in zaščitna naprava, kar je
največkrat poleg varovalke in RCD‐ja že vgrajena v mikrorazsmenik. Pravilna priključitev se
mora izvesti v priključno dozo (tako kot štedilnik!), vendar se v praksi največkrat dogaja, da se
na priključeni vodnik namesti »šuko« vtič in ta vtakne v vtičnico.
V poglavju 7.12 tega priročnika z naslovom Električne inštalacije zgradb – izbira in namestitev
električne opreme – druga oprema so opisane dodatne zahteve iz točke 551.7 standarda SIST
HD 60364‐5‐51:2009, ko lahko generator obratuje vzporedno z drugimi proizvodnimi viri,
vključno z javnim distribucijskim omrežjem, kjer jasno piše, da generator ne sme biti priključen
v vtičnico z vtičem. SIST ni dal v ta dokument HD nobenega odstopanja, zato velja, da se lahko
»balkonska sončna elektrarna« priključi v dozi.
7.13.4.4 Navodila za uporabo (montažo) »balkonskih sončnih elektrarn«
V navodilih je napisana tudi največja moč »balkonskih FE‐sistemov« za posamezno državo. Ta
je največkrat omejena pri 600 W. V naši zakonodaji ni te omejitve, niti zahteve, da se
priključitev javi distributerju zaradi nevarnosti kopičenja teh naprav.
Nujno pa je treba prebrati tudi drobni tisk. Ne glede na to, da trenutno ni pri nas še nobene
prave veljavne zakonodaje – lahko samo rečemo, da izjava o skladnosti in oznaka »CE«
dovoljujeta priključitev kompleta »balkonskih FE‐sistemov« v priključno dozo. V 6. členu
Pravilnika o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo
znotraj določenih napetostnih mej,[2] piše, da elektroenergetska podjetja pri priključevanju na
omrežje ali pri dobavi električne energije uporabnikom ne smejo postavljati strožjih varnostnih
zahtev za električno opremo, kot so opredeljeni v varnostnih ciljih 4. člena in Priloge 1 tega
pravilnika.
7.13.4.5 Sončna elektrarna za samooskrbo in »balkonska sončna elektrarna«
Teh dveh proizvodnih naprav ne moremo primerjati, ker se v priključitvi bistveno razlikujeta.
Pri samooskrbi se napajanje iz elektrarne poveže na izhodno stran dvosmernega števca, ki meri
prejem in oddajo električne energije. Pri taki vezavi so zaščitne naprave (varovalke, RCD)
priključene na napajalni strani in delujejo pravilno. Pri »balkonski sončni elektrarni« je
napajanje izvedeno v končni tokokrog hišne inštalacije in torej na bremenski strani zaščit.
7.13.4.6 Zaščita pred požarom
Priključitev »balkonskih FE‐sistemov« v končni tokokrog na bremenski strani zaščit lahko
povzroči, da v določenem delu vodnika teče do električnega porabnika tok, ki je vsota tokov
porabnika in toka iz FE‐sistemov elektrarne. Ta tok pa ne teče preko varovalke.
Stran 116 / 147
Če je v inštalacijo vgrajen inštalacijski odklopnik, ni posebnih težav, ker je odklop dovolj hiter.
Če je vgrajena klasična varovalka, se v navodilih za uporabo največkrat pojavi zahteva, da se
varovalka zniža za eno stopnjo (s 16 A na 10 A).
7.13.4.8 Zaščita pred električnim udarom pri »balkonskih sončnih elektrarnah«
»Balkonska sončna elektrarna«, ki je priključena na primer z vtičem v vtičnici, se mora izklopiti,
ko v javnem omrežju oziroma hišni inštalaciji ni več omrežne napetosti. Mikrorazsmernik mora
biti grajen tako, da to omogoča. To pomeni, da tudi na čepih vtiča ne sme biti napetosti po
izvleku vtiča iz vtičnice.
V standardu SIST EN 62109‐1[3] je v točki 7.3.9 (»Protection against shock hazard due to stored
energy«/Zaščita pred nevarnostjo udara zaradi nakopičene energije) zapisano, da se mora
proizvodna naprava, ki ima mikrorazsmernik z vgrajeno »zaščito omrežja in naprave« (angl.
Grid and System protection; nem. NA‐Schutz; Netz‐ und Anlagenschutz), ločiti od omrežja po
0,2 sekunde.
Iz gornjega sledi, da je treba biti pozoren, katerim standardom ustreza mikrorazsmernik.
7.13.4.9 »Inform & Fit« v standardu EN 50438
Način priključevanja »balkonskih sončnih elektrarn« po postopku »Inform & Fit« (obvesti in
priključi) je bil najprej objavljen v standardu SIST EN 50438:2007 z definicijo (3.11), da je to
postopek inštalacije in zagona mikrogeneratorja pred priglasitvijo (notifikacijo) distributerju,
ki mu sledi priglasitev zagona brez vnaprejšnjega formalnega dovoljenja distributerja. V prvem
poglavju Področje uporabe je bila preglednica, v kateri so bile navedene države, ki so
dovoljevale ta postopek. Vpisana je bila tudi Slovenija, kjer pa ta postopek ni bil in tudi še sedaj
ni dovoljen.
V letu 2013 je bil sprejet prenovljen evropski standard, ki je vseboval tudi postopek »inform
and fit« ter postopek priglasitve (notification) z definicijo (3.22), da je to postopek, s katerim
se obvesti distributer o priključitvi mikrogeneratorja ali njegovi odstranitvi. SIST je v dodatku
A (informative: National settings and requrements) napisal, da so zaščite objavljene na
spletni[4] strani SODO. Posebej ni napisano, da je postopek »inform & Fit« dovoljen.
Komentar IZS 1: Uredba (EU) 2016/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2016
o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev (generatorjev – prevod iz
angleščine) proizvajalcev električne energije na omrežje bo stopila v veljavo 14. 4. 2019.
Stran 117 / 147
Na podlagi evropskega mandata je sprejet evropski standard EN50549‐1:2019 Requirements
for generating plants to be connected in parallel with distribution networks ‐ Part 1:
Connection to a LV distribution network – Generating plants up to and including Type B, ki bo
razveljavil standard EN 50438 po koncu prehodnega obdobja 1. 2. 2022.
[1] http://letrikasol.com/downloads/sl/quic ... slo_ac.pdf.
[2] Uradni list RS, št. 39/2016.
[3] SIST 62109-1:2011 Varnost močnostnih pretvornikov, ki se uporabljajo v fotonapetostnih sistemih – 1. del:
Splošne zahteve.
[4] http://www.sodo.si/druzba_sodo/zakonodaja/sondo.
7.14 Hranilniki električne energije
7.14.1 Uvod
Cene fotonapetostnih sistemov so se v zadnjih letih bistveno
Zanimivo branje.
lp

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 05 Sep 2020, 21:46
Napisal/-a javr
jaz pa sem od distributerja dobil odgovor naj si preberem "Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije Uradni list RS 41/11 17/14 - EZ-1, Priloga 5 in Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, 17/19)."

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 14 Feb 2022, 14:21
Napisal/-a mucek
Alex je napisal/-a:Na podlagi evropskega mandata je sprejet evropski standard EN50549‐1:2019 Requirements
for generating plants to be connected in parallel with distribution networks ‐ Part 1:
Connection to a LV distribution network – Generating plants up to and including Type B, ki bo
razveljavil standard EN 50438 po koncu prehodnega obdobja 1. 2. 2022.


Evo, pa smo tam ... Kaj v praksi to pomeni?

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 08:42
Napisal/-a SiByte
Ali ima kdo izkušnje v primeru, ko je SE nameščena na eni hiši, proizvedeno energijo bi pa koristil na drugem naslovu? Hiša ni daleč, le čez cesto.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 11:04
Napisal/-a s54mtb
To je že Teslov Nik nekaj poskušal :)

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 11:06
Napisal/-a mucek
SiByte je napisal/-a:Ali ima kdo izkušnje v primeru, ko je SE nameščena na eni hiši, proizvedeno energijo bi pa koristil na drugem naslovu? Hiša ni daleč, le čez cesto.


Suncontract omogoca prenos energije med dvema merilnima mestoma, ce sta v lasti iste osebe. Tako imas lahko teoreticno SE na krasu, vecino odjema pa v Ljubljani. Seveda pa se vedno za obe mesti placujes prispevek itd.

Lp G

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 11:25
Napisal/-a SiByte
Hvala, nekaj takšnega sem imel v mislih ja ;), prispevek se plačuje pri obeh, porabe pri drugi hiši praktično ni saj je prazna zato bi pa koristil proizvedeno energijo doma.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 12:15
Napisal/-a malci
zato bi pa koristil proizvedeno energijo doma.


In plačal vse stroške ( omrežnina...), razen energije

lp

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 12:57
Napisal/-a SiByte
Saj zdaj plačujem tudi omrežnino, avte bom polnil tam, čez dan tako, da kaj veliko viškov ne bo. Ne bi pa viškov energije podarjal brezplačno tako kot je zdaj to pri net metering urejeno, bi jih sam porabil. Po vrhu vsega pa še cena energije leti v nebo, omrežnina se v zadnjih 10ih letih praktično ni spremenila. Leta 2022 ET 0,03858 EUR/kWh, pred 10 leti 0,03888 EUR/kWh za gospodinjski odjem.

Re: solarna elektrarna -izdelava v lastni režiji in net mete

OdgovorObjavljeno: 03 Jul 2022, 13:06
Napisal/-a MadMax
Bi moral poiskat minimum v teh 10 letih, bi bilo bolj zanimivo.
Pred 10 leti se je kar nekaj časa omrežnina vztrajno nižala, je tudi bila za par let vnaprej določena.
Zadnjih nekaj let pa se je trend spet obrnil, s tem da jo računajo za vsako leto sproti (nič več za par let vnaprej), da si ne zaprejo poti do večjih "korekcij".