Kje sem bi(cik)l(iral) II

[Cloud]

Ena fura za nedeljsko popoldne

[bray]

Ena fura za nedeljsko popoldne

Tabularjenje?

[Cloud]

Današnje valjanje po snegu

[reber]

Ah ja, počasi še nekako gre v tem snegu. Dopoldne je še šlo, sem šel v trgovino s kolesom, ene 3,5km vse skupaj, ampak sem šel z navadnim hardtail gorcem, po ravnini je šlo kot v blag klanec. Kaj več se mi ni dalo, včeraj sem izkoristil super sončno vreme v Ratečah, tek na smučeh, malo do Italije, potem pa v Planico in Tamar kjer je bilo ob 12 uri še vedno -8°C da je sneg prav fajn škripal. Danes je snega veliko natreslo tudi pri nas, če bo vse prav bo v nekaj dneh tudi pri nas narejena proga za tek, bicikel pa na dopust za nekaj časa.

[s54mtb]

Pri nas je pa danes sijalo sonce: https://strava.app.link/qGcMowtIAcb

[Cloud]

Ena ponedeljkova

[s54mtb]

Elektrificirana?

Jaz sem pa po dveh celodnevnih smucarijah naredil eno kratko, ampak "sladko". Sneg je pobralo, tudi severna in osojna pobočja so že suha...
https://www.strava.com/activities/4826706504

[Cloud]

Ah kje, surova bikovska moč

[Jakey]

Moj edini kolesarski podvig.

Sicer dost pozno, ampak sem šele zdaj zasledil to temo.

[Cloud]

Ugane kdo traso današnje fure?

[s54mtb]

[Cloud]

Včeraj sem odvozil prvo letošnjo kraljevo etapo (ne virtualno)

[reber]

Včeraj, na 65km podlage, vzpon na:
https://www.giroditalia.it/en/monte-lussari/
Pogled na graf profila proge je tak, da poleg fizične priprave zahteva še psihično.
https://earth.google.com/web/@46.470605 ... 89941t,-0r
Že v 3D pogledu pobočja zgleda resno, v resnici je še bolj.

No, potem je bilo treba še nazaj domov, to je bilo skoraj nekoliko težje.
Klanec še bolj peklenski in daljši kot na Sveto Goro. Betonska cesta na Svete Višarje ni narebričena za hec, zaprta je za promet, da je klanec konkreten se zaveš šele v spustu, kdor pri plezanju navzgor to kljub naporom rahlo dvomi. Razgled iz nekaterih serpentin oziromna ovinkov je prekrasen, seveda tudi z vrha. Pogled navzdol, ko s pogledom iščeš eno serpentino nižje, vliva strahospoštovanje do gozdne strmine, saj je cesta tam daleč dol nekje. Zmagoslaven občutek po premaganem vzponu daje sladkoben občutek, da te kar zmrazi in na bolečine in utrujenost mišic kar pozabiš.
Pošteno zaslužen birra alla spina tekne kot še nikoli
Za primerjavo, Vršič je le trening.

[VolkD]

Pogled navzdol, ko s pogledom iščeš eno serpentino nižje, vliva strahospoštovanje do gozdne strmine, saj je cesta tam daleč dol nekje.

Lepo! Imaš kakšno fotografijo ?

[Mihec]

Kaj ni neka omejitev na VIšarjah da je spust s kolesom dovoljen le z gondolo?

[reber]

Fotografij žal nimam, med vožnjo se ne ustavljam in zato tudi ne fotografiram. Da bi fotografiral strmino v gozdu, se s telefonom ne bi kaj dosti videlo, mogoče v res ugodnih svetlobnih pogojih, če bi slučajno ujel prave razmere, zato s tem ne izgubljam časa. Priložil bom eno fotko, ko sem se malo razgledoval , sem naredil nekaj posnetkov. Na priloženem se vidi del ceste, ki je nekako 50-100m naprej od točke, ko se je Rogliču letos na dirki snela veriga. Tam je strmine že konec, dober km je ravnine, še malce navzdol, potem ravnina in potem nič posebnega več.

Ja, betonska cesta je res zaprta za promet, spodaj kakšnih 500m po začetku klanca, je rampa in okrogel znak s prečrtaniom kolesom kot da to predstavlja kakšno oviro, na vrhu je tudi znak in rampa. No, kljub temu nisem bil edini kolesar, nekaj specijalkarjev in še več z e-bike. Mogoče prepoved odvrne nekaj kolesarjev, prav je, da odvrne vsaj tiste, ki niso ravo vešči vožnje po strmini, že zaradi lastne varnosti in to je verjetno tudi razlog, varnost. Verjetno je prepoved tudi zato, da niso odgovorni za morebitno nesrečo, preganjajo pa kot kaže ne, ob poti sem videl tablice na stebričkih z napisom "alpe adria trail".
Spust po smučišču? kaj pa vem, glede na to, da je konkretna makedamska cesta, najbrž ne moti nikogar, če bi se spustil dol.

Mimogrede, potopna sedežna opora pride prav, kdor je nima, naj resno razmisli o ročnem znižanju sedeža za spust, res je strmo... sicer je zame to "čist navadn", za marsikoga je spust dokaj resen... nekaj kolesarjev sem navzdol prehitel "ko sneta skira".

[reber]

Letos je bilo nekoliko manj ceste in več gorskih, pretežno po Pokljuki z okolico in nekaj Karavank.
Včeraj, namesto na britof, sem izkoristil prelep dan, za skorajšen zaključek sezone preden bo sneg, češnjica na torti...
https://www.google.com/maps/d/u/0/edit? ... sp=sharing

[Andrej64]

Povej kaj več. Koliko je bilo za sestopat s kolesa oz. ga rinit?

[mare69]

Namesto reformiranja in obiska britofa sem raje obiskal Porečanko. Najprej del od meje do Grožnjana. Lepo urejeno, makadamska podlaga, večinoma v senci. Od Plovanije do Buj malo gori doli, kolikor je pač štreka lahko nagnjena. Potem proti Grožnjanu večinoma gor. Tam sva obrnila po dolini Mirne proti Novemu gradu in ob obali nazaj. Dobrih 80km ture sva zaključila v temi, saj se pozna malo krajši dan. Na poti razen ob obali skoraj ni bilo žive duše. Grožnjan skrivnostno zanimiv kot ponavadi, tistih 20km ob Mirni pa najbolj dolgočasnih.

Drug dan pa še del od Sečovelj do Kopra. Tu se da s cestnim kolesom, saj je vse asfaltirano in če si nebi malo popestril s par odseki po peš poteh bi verjeno pustil pol profila gum na asfaltu. Sicer pa praznična gužva, kolesarji v kolonah v obe smeri, promenade polne, da ne moreš mimo.

Presenetilo me je morje, ki se je umaknilo kar nekaj metrov od obale. Neka ekstremna oseka. Za plavanje pa je ravno prav osvežilno.

[reber]

... nekaj Karavank... češnjica na torti... s kolesom na Stol ...

Povej kaj več. Koliko je bilo za sestopat s kolesa oz. ga rinit?

Hja... najprej... ideja za podvig se je po praktični izvedbi izkazala za neumno
Čeprav sem v zelo dobri kondicijo in večinoma dobro ocenim časovni potek, sem se tokrat močno uštel in precenil. Računal sem, da bom na vrh prišel nekje v 4 urah, zato sem šel brez malice, ker sem neumno razmišljal, da bom v koči nekaj prigriznil... no, dejansko sem do zaprte prešernove koče prispel v 6 urah ... popolnoma izčrpan, kjer sem spil še zadnji požirek vode iz flaške.
Ker je varnost pri spustu zelo pomembna, upoštevam zelo pomembno pravilo, da utrujen tega ne počnem na zelo zahtevnem terenu, zato sem preventivno del spusta izvedel peš in se hkrati spraševal za kaj za vraga sem kolo rinil in nosil gor

Kakor koli, kratek opis: od doma sem štartal ob cca 8:50 in v slabi uri in pol pribrcal do Valvazorjevega doma, kjer se nisem ustavljal, ampak samo nadaljeval v smeri Potoške planine in naprej do planine Stamare, do kamor vodi cesta in sem do tja prispel v cca 2:20 ure z vključenimi vsemi kratkimi postanki za pitje in dolivanje vode, povsod kjer teče kakšen potoček ali studenček...
Iz planine Stamare je 200 višincev nesramno strma steza skozi gozd naravnost gor, naslednjih 80 višincev do Hrašenske planine je bilo že normalnih in velik del se je že dalo odpeljat.

No, naprej proti vzhodu skozi ruševje gre sicer dobro shojena steza, žal s polno kamni in stopnicami, kar je preprečevalo vožnjo vsaj ene 500m do velike travnate površine pod grebenom od Kamnitnika do Potoškega Stola. Zanimivo, za to golo površino, sicer travnato, ne najdem imena, zgleda pa kot Golica. Računal sem, da bom večji del steze pod grebenom prevozil, pa sem se krepko zmotil, saj se steza rahlo vzpenja, ravno dovolj, da zaradi kamnov, ki niso redki, vožnja ni enostavna in vzame preveč energije, zato sem večji del prepešačil in užival v prelepem razgledu. Vreme je bilo toplo, podlaga suha, zato sem se lahko vsedel kjer koli na suho travo in občudoval širšo okolico, ki se razprostira daleč spodaj in v daljavi, vidljivost je bila zelo dobra.

Najtežje in najbolj zoprnih je bilo zadnjih dobrih 200 višincev po grabnu med obema stoloma, ko si tam je videti vse blizu, v resnici pa se prekleto vleče, ko s seboj vlačiš 19kg "tank". Tiščanje je zelo oteženo zaradi nešteto "stopnic", ki so ravno toliko visoke, da je treba prednje kolo dvigovat... nošenje kolesa na ramah pa zaradi utrujenosti ni bilo več primarna opcija zaradi vse bolj pogostega ustavljanja in kratkih oddihov. Hitro mi je bilo jasno, da bi za take podvige potreboval bistveno bolj lahko kolo, čeprav imam za tehnično zelo zahtevne spuste raje nekoliko težje in konstrukcijsko zelo močno kolo.

Pri zaprti prešernovi koči so se mi razblinile vse sanje o "nekaj s klobaso" in da bom dolil vodo... sem pa vseeno zaužil še zadnje res tople sončne žarke in si odpočil vsaj toliko da sem po spremenjenem načrtu pričel spust počasi in zelo previdno. Prvi del pobočja, dokler je poraščeno s travo (ene 250 višincev), je šlo večinoma ob stezi in velik del kar prosto po Prešernu malo naravnost dol in malo postrani do ponovne priključitve na stezo, kjer se je vožnja spremenila v peš spust dobrih 150 višincev. Malo nad 1700m je steza postala bolj prijazna, zato sem od tam izvedel neprekinjen spust "do podna", skupaj približno 1000 višincev downhill-a brez ustavljanja. Razmere na terenu so bile odlične, podlaga je bila "hero dirt", ravno prav vlažno in po površini ravno prav osušeno, korenine suhe, listje ne pretirano suho, zato ni bilo drseče.

Zaključek: "nkol več" ... verjetno ... ne v to smer, bom probal še v kontra smer, ko me bo prijelo.
Podvig bi lahko uvrstil kar v tole temo viewtopic.php?f=40&t=25369 ker ustreza kriteriju

[Mihec]

Reber, kapol dol:)

Verjetno sem spregledal, si šel z elektriko (glede na kile) ali navadnim?

Super podvig, verjamem pa da je večji šok zaprta koča na vrhu kot pa celoten vzpon

[reber]

Brez štroma... tukaj je fotka bicikla, enduro CULT rexia
viewtopic.php?f=40&t=15260&start=35
Na tej fotki še ni potopne sedežne opore in ene par malenkosti.

Ja, zaprta koča in s tem sesuti načrt je zoprna in lahko tudi nevarna zadeva, že vzeto na znanje za vse prihodnje podvige.

Če bo vse prav (še malce regeneracije), čez nekaj dni objavim novo, že preverjen in izveden podvig v lanskem letu... sosednji in precej nižji Roblek oziroma Begunjščica.


.

[Andrej64]

Reber, vsaka čast. Niti v mislih si nisem predstavljal, da je to vsaj delno možno prekolesarit. Verjamem pa, da je zelo razgledna tura. Pa it v take podvige s kolesom, ki ima 20kg...

[mare69]

Če bo vse prav (še malce regeneracije), čez nekaj dni objavim novo, že preverjen in izveden podvig v lanskem letu... sosednji in precej nižji Roblek oziroma Begunjščica.

Tole? https://www.mtbture.com/tura_celotna.php?id=73

[reber]

Včeraj, kljub celodnevni mrzli megli v dolini, sem se ob cca 10 uri odpravil od doma. Mrzlo in megledno je bilo do Drage pod Begunjščico. Malo pred začetkom najbolj strmega klanca je bilo megle konec, tako da sem lahko slekel jakno in kapo, zamenjal rokavice za tanjše in nadaljeval v prekleto strmino navzgor proti planini Planinca in malo naprej Poljška planina. Strmina k sreči v takem naklonu ne vztraja do vrha, ampak vseeno jo je potrebno napasti z občutkom, da gre do vrha brez ustavljanja in počitka. V poletnem času, ko je makadamska cesta presušena, je "ta hud" klanec s prvo prestavo neprevozen zaradi počasnosti, je treba napasti z 2. prestavo. Od Tomčeve koče na Poljški planini se vije sorazmerno široka potka skozi gozd proti Robleku (Roblekov dom). Precejšen del te poti, po odsekih, je povozen, kjer je strmina znosna. Potka je večinoma dokaj gladka, razen zadnjih dveh serpentin pod domom.
Na vrhu pri Robleku lepo toplo in sončno, občutek, kot bi bil na morju, dolina vsa zalita z meglo... Občasno je rahlo zapihal veter, zato sem se raje vsedel na klopco v zavetje ob zidu doma, si odpočil in pomalical.
Spust navzdol je hitro minil, že večkrat prevožen in brez ustavljanja, nisem ubiral pohodniških bližnjic, sem raje varno užival na manj zahtevni potki. Od Robleka navzdol je tehnično zahtevna le prva serpentina, ki je nekoliko peščena, kot melišče, ampak v jesenskem času je v pesek pomešanega že toliko listja, da je prevoznost opazno lažja kot poleti, ko se res melje. Še bolj tehnično zahtevna je prva polovica druge serpentine, ki je kamnita (zoprni nefiksirani kamni). Vse, kar je nižje je utrjena gozdna potka, le na nekaterih odsekih je malce kamnito. Potka v celoti suha brez blata, odlično prevozna.
Od Tomčeve koče sem nadaljeval po grebenu v smeri Kališč. Na 3 odsekih na grebenu je na gozdni poti blato v dolžini od 1m do nekaj metrov. Te točke so blatne v glavnem večji del leta in vedno stopim dol, zagrabim in dvignem kolo in stopim čez, ne maram biti usran zaradi nekaj metrov. Na OSM (open street map) so Kališča pravilno označena, na Google maps pa nič od tega, nekomu je uspelo tja dodati oznako "Crossroad", kot lahko vidite, če si ogledate moj track https://www.google.com/maps/d/u/0/edit? ... sp=sharing
Nameraval sem se spustiti po pobočju proti Rodinam, ampak sem zaradi manjše nezgode pot od Kališč nadaljeval po cesti skozi Završnico. Po tistem zoprnem grabnu (opisano v MTB turi na povezavi od mare69) dol tik pred Kališči, sem se nekako nerodno ustavil... ko sem skušal speljati v tej strmini naprej, sem takoj s prednjim kolesom ujel eno luknjo in nekako pojahal balanco in s tem obrnil kolo... brez padca, le s kolesom sem zahakljal eno štrlečo korenino z desno zavorno ročko in uspel odlomiti pol ročice... takale je:
https://www.pinkbike.com/news/forumla-t ... -2009.html
Ročka ima tovarniško narejeno šibko točko, da se v takih in podobnih primerih odlomi točno tam in s tem zaščiti ostali mehanizem, hkrati pa omogoča nadaljevanje vožnje in delujočo zavoro. S pol ročke zavore sem se spustu delno po melišču v Rodine raje odpovedal in se zapeljal dol po cesti, tako kot večnoma, skozi Završnico, Moste, Breg, domov. V dolini Završnice v senčnem delu na območju Titove vasi se je prikazalo pravo zimsko leteno kraljestvo, vse belo v srešu, megleno in nesramno mrzlo.
V tem zoprnem mrzlem vremenu ne grem več na daljšo turo, seveda pa dokler ne dobim nadomestne ročke (27eur +10eur poštnina), niti nisem imel namena s tem kolesom.
Za letos je sezona zaključena, če ne bo snega si obetam še nekaj skokov v smeri Pokljuke, sicer pa raje kaj nižjega, odvisno od razmer na terenu.
Za zimski čas sem si pripravil eno kolo na osnovi enega ROGovega kolesa s strehicami, primerno za mokro cesto. Ta boljše bicikle na naše pretirano soljene ceste ne furam, tudi po blatnem terenu se ne maram vozit, tako da za ohranjanje kondicije pozimi furam ROG, ki ga večkrat preventivno zaščitim s Crown oljem predvsem po vitalnih delih.

[mare69]

Premalo koles imaš. Rabiš še enega za zimo.

Sicer so pred kratkim odkrili matematično formulo za število koles, ki jih rabiš: N+1, pri čemer je N število koles, ki jih imaš.

[mare69]

Po dolgem času na lokalnem kuclju. Sonce je dalo ravno pravšnjo motivacijo, zaključek petkovega šihta uro prej pa zagon. Kljub temu sem v dolino prišel v popolni temi.

Aja, marele so še

[NacMan]

Miklavž?

[NacMan]

Premalo koles imaš. Rabiš še enega za zimo.

Sicer so pred kratkim odkrili matematično formulo za število koles, ki jih rabiš: N+1, pri čemer je N število koles, ki jih imaš.

Isto velja za smuči

[VolkD]

Isto velja za smuči

Pa za dolžino čolna v metrih.

[mare69]

Miklavž?

Ja. Sem šel pogledat, kako so zakopali cevi od stolpa do radioamaterske sobice. Končno se spet premika in dali bomo nekaj opreme gor. Je pa stolp kar konkreten.

[reber]

Sezone še ni bilo konec, tako da včeraj ponovno vzpon, nekoliko lažji in krajši, kot je bilo zjutraj mišljeno.
https://www.google.com/maps/d/u/0/edit? ... sp=sharing
Nameraval sem čez Zelenico dol preko Ljubelja v Tržič in "pod gorami" skozi Begunje proti domu. Pri domu pri izviru Završnice sem se ustavil in užival na soncu, potem se mi ni dalo naprej, ker na Zelenici bi me preveč zamikal spust na uno stran kjer je popoldne že popolna senca in mraz, do Tržiča bi me verjetno že zeblo. No, zato sem se spustil navzdol po isti poti, ki je tudi edina, saj se še nikoli nisem. Ja, čez Zelenico sem šel že velikokrat, ampak nikoli dol v Završnico, vedno na Ljubelj. Izkazalo se je, da je proti Ljubelju strmina sicer večja, ampak gozdna cesta je v dolino Završnice do Tinčkove koče obupno šodrasta in ponekod tudi zelo strma. Strmina je tudi navzdol (ali kontra navzgor do) od Tinčkove koče, ampak je cesta, normalno prevozna za vse vrste avtov.
Mimogrede, prejšnji teden polomljeno ročko zavore sem zjutraj kar naredil, v nekaj urah mi je uspelo zrezkat in zbrusit kar dober približek, ni bilo časa za barvanje na črno. Originalni nadomestni del bo še malo za počakat.
Število koles N+1 sicer drži, formula se podre, ko zmanjka prostora za hrambo, enako je tudi pri dolžini čolna. Opcija je tudi gradnja, nabava, najem, ... skladiščnih prostorov, ampak potem se formula še posebej zaplete, ko nastopi dodatna cenovna spremenljivka. Dokler je krivulja v optimalnem območju ima smisel... potem ne več, ker gre čas za vzdrževanje dobrin, namesto da bi čas porabil za uživanje teh dobrin.