Gre za preprosto anteno avtorja DK7ZB, ki je primerna npr. za lokalni dostop do repetitorjev. Njena prednost je, da ima skupni antenski priključek za obe frekvenčni področji in torej samo en kabel do radijske postaje. Danes je itak velika večina ročnih radijskih postaj narejenih za obe frekvenčni področji.
Samo en antenski priključek je avtor dosegel tako, da se 70 cm dipol vzbuja iz bližnjega 2m dipola (ki na 70 cm resonira na 3/2 valovne dolžine). Več o tem je mogoče prebrati na avtorjevi spletni strani. Všeč mi je metoda prehoda z asimetričnega na simetrični vod z balunom, izdelanim iz koaksialnega kabla. Z npr. gama prilagoditvijo bi bilo to težje, če ne nemogoče izvesti. Priključek je tipa N, klasičen UHF priključek namreč ni več najbolj primeren za 70 cm področje.
Zanimivost je, da sem večino pritrdilnih elementov antene ter tudi priključno škatlico, izdelal s 3D tiskom. Škatlica ima spodaj tudi odvod vlage, ki pa preprečuje dostop žuželkam (sito, izrezkano iz tankega FR4 materiala). Material je bel PETG. Z mehansko trdnostjo ne bi smel biti problem niti v burji, bomo pa videli, kako se bo na dolgi rok material PETG obnesel zunaj.
Prilagoditev je na 2m področju boljša kot na 70 cm. Pritrditev vzbujanega dipola je narejena s sponko, ki jo lahko malenkost nastavljamo (a ne preveč, da ne porušimo geometrije antene). Markerji pri meritvah so na sredini in robovih amaterskih frekvenčnih področij.