Malo o prodaji zlata glede na kvaliteto

[VolkD]

Gold.jpg

Pri tem je stolpec
A - čistost zlata v karatih
B - Odkupna cena enega boljših slovenskih ponudnikov
C - čistost zlata v promilih
D - vrednost samega zlata v litini
E - razlika do vrednosti čistega 999 (24x) zlata
F - razlika do vrednosti čistega 999 (24x) zlata v procentih.


Če malo bolje pogledamo bomo hitro opazili, da si trgovci pri odkupu vzamejo kar lep delež ( to ni provizija!), ki znese od cca 5% pa navzgor. Najslabše je torej, če prodajamo 9X zlato. Takrat smo torej skoraj 13% na slabšem, kot če bi iz tega 9x zlata potegnili ven samo zlato kovino in jo prodali kot 24x.

Zlato, ki je med 9 in 14X bi torej morali pred prodajo obvezno rafinirati, ker v nasprotnem izgubimo preveč. No tudi pri rafiniranju bomo zaradi neidealnega postopka izgubili med 1,4 in 2,5%. Razen tega cena kemikalij prinese k še nekoliko slabšemu rezultatu. Ocena je, da z rafiniranjem pridobimo med 8 in 10% na vrednosti. Vse je seveda odvisno tudi od količine. za 1g se tega seveda ne splača početi. Za 10g pa je pri sedanjih cena izplen okrog 100€.

[Kroko]

Pri ceni 109/g si vzanejo bolj malo glede na to, ja je na borzi 111/g za 999,9/1000.
Sploh glede na to, da nimaš nobenih potrdil/certifikatov.
V bistvu ne verjamem, da ti kdorkoli da toliko, lahko pa, da ima to v ceniku.

[VolkD]

Pri ceni 109/g si vzanejo bolj malo glede na to, ja je na borzi 111/g za 999,9/1000.

Ja podatek je že star. Cena zlata na borzi se neprestano giblje. Takrat je bila borzna cena 112,3.

Sploh glede na to, da nimaš nobenih potrdil/certifikatov.

Časi, ko brez certifikata praktično nisi mogel prodati zlata so že krepko mimo. Razlog je v tem, da je XRF naprava postala zelo dostopna. Zadeva sicer meri čistost le na površini, zato pa kupec raztali zlato, ki ga prineseš in ga šele nato izmeri. Je pa 999,9 zelo težko doseči, se pa da. Imam kar nekaj kapelj te čistoče.

V bistvu ne verjamem, da ti kdorkoli da toliko, lahko pa, da ima to v ceniku.

Jaz sem pa poizkusil in ja, dobil sem toliko kot je v ceniku.

Ampak point zgornje tabele je povsem drugje in sicer v tem, da je pri zlatu nižjih karatov cena samega zlata bistveno slabša, kot pri bolj čistem. V bistvu sem odgovoril nekomu, ki je spraševal zakaj se truditi z rafiniranjem zlata. Sploh pri 9 do 12x je razlika velika.

[forpobi]

Ampak point zgornje tabele je povsem drugje in sicer v tem, da je pri zlatu nižjih karatov cena samega zlata bistveno slabša, kot pri bolj čistem. V bistvu sem odgovoril nekomu, ki je spraševal zakaj se truditi z rafiniranjem zlata. Sploh pri 9 do 12x je razlika velika.

Sicer si že sam odgovoril. Zlato čistosti 999,9 je takoj primerno za nadaljno uporabo (razen za aplikacije, kjer je zahtevana večja čistost), zlato nižje čistosti pa mora nekdo nadalje refinirati. Kar potegne za sabo določene stroške. Problem je tudi v tem, da se.niti ne ve natančno kaj vse je v primeseh. Posebej če je zlato pridobljeno iz elektronskega odpada

[VolkD]

Sicer si že sam odgovoril. Zlato čistosti 999,9 je takoj primerno za nadaljno uporabo (razen za aplikacije, kjer je zahtevana večja čistost), zlato nižje čistosti pa mora nekdo nadalje refinirati. Kar potegne za sabo določene stroške. Problem je tudi v tem, da se.niti ne ve natančno kaj vse je v primeseh. Posebej če je zlato pridobljeno iz elektronskega odpada

Drži! Vendar takole čisto na grobo, lahko rečem, da pretiravajo.

Hitra računica pove sledeče. Iz 9X zlata se da pridobiti s še eno stopnjo rafiniranja in pazljivim dvojnim filtriranjem 24x zlato kvalitete 999,9. Za to seveda porabiš nekaj zlatotopke in najmanj 2 filtra. Skupen strošek je pod 2€. In je tja do 8g zlata konstanten, potem se pa rahlo zvišuje. Porabiš seveda tudi nekaj časa. Dajmo zaokrožiti navzgor, torej na 1h. Cel postopek sicer traja vsaj 24ur, a saj ni treba, da stojiš zraven in gledaš. Upoštevati je treba še izgube ( ostanki v filtrih, ostanki v tekočinah), ki znašajo okrog 0,7%.
Če torej vzamemo 8g zlata 9X je to vredno 35,60 x 8 = 284,8€

Če pa vzamemo to isto zlato in ga rafiniramo v 24x bomo iz njega dobili 8 x 0.375 = 3g zlata, ni čisto res, ker je treba upoštevati izkoristek, torej bomo dobili 2,979g zlata po vrednosti 109€, kar nam da 324,71€. Razlika je torej 39.91€. Od tega odštejemo stroške rafiniranja (približno 2€) Dobimo 37€.
Pri tem je treba upoštevati še to, da zlato, ki smo ga izgubili (zaradi izkoristka) lahko dobimo nazaj (tekočino izparimo, filtre zažgemo in vse skupaj raztopimo v zlatotopki, ki jo dodamo naslednji rundi).
V bistvu je rafiniranje iz 9x v 24x zelo dobro plačano delo.

[forpobi]

Dobro plačano delo, če delaš doma v garaži oz. raje pod nadstreškom. Če pa se to dela v nekem podjetju, z vso laboratorijsko opremo, digestoriji, plačevanjem za nevarne odpadke... je pa računica precej drugačna.

[Kroko]

Cena rafiniranja je 150EUR / kg.

[luccabrassi]

Cena rafiniranja je 150EUR / kg.

Party killer

[VolkD]

Cena rafiniranja je 150EUR / kg.

Če bi imel 1kg zlata bi mi bilo vseeno, tudi če je še enkrat dražje.
Drugače je pa to približno tam nekje kot sem povedal malo prej, oziroma je malo ceneje, a je treba vedeti, da so tudi kemikalije v velikih količinah cenejše.

[forpobi]

Cena rafiniranja je 150EUR / kg.

To bo, ja...

[Lojz]

Če malo bolje pogledamo bomo hitro opazili, da si trgovci pri odkupu vzamejo kar lep delež ( to ni provizija!), ki znese od cca 5% pa navzgor. Najslabše je torej, če prodajamo 9X zlato. Takrat smo torej skoraj 13% na slabšem, kot če bi iz tega 9x zlata potegnili ven samo zlato kovino in jo prodali kot 24x.

Tole razliko v tvoji tabeli s procenti ne razumem med 8-karatnim in 9-karatnim zlatom.
Če to drži, potem se 8-karatno zlato najbolj splača prodajat. Najmanj dela in dokaj dober izkupiček v €.

Če torej vzamemo 8g zlata 9X je to vredno 35,60 x 8 = 284,8€
Če pa vzamemo to isto zlato in ga rafiniramo v 24x bomo iz njega dobili 8 x 0.375 = 3g zlata, ni čisto res, ker je treba upoštevati izkoristek, torej bomo dobili 2,979g zlata po vrednosti 109€, kar nam da 324,71€. Razlika je torej 39.91€. Od tega odštejemo stroške rafiniranja (približno 2€) Dobimo 37€.

Če pa vzamemo 8g zlata 8x je to vredno 33,50x8=268€
Torej to isto zlato rafiniramo v 24x bomo iz njega dobili 8 x 0.333 = 2,664g zlata, ni čisto res, ker je treba upoštevati izkoristek, torej bomo dobili okoli 2,6g zlata po vrednosti 109€, kar nam da 283,4€. Razlika je torej 15,4€. Od tega odštejemo stroške rafiniranja (približno 2€) Dobimo 13,4€. Pa še porabljen čas ni v ceni!
To pa je bistveno manj od tvoje računice z zlatom 9x.

[luccabrassi]

Tu že v osnovi nekaj ne štima , karkoli , kjerkoli ko greš na nek višji razred enostavno za seboj potegne višje stroške ponavadi eksponencialno ( pa imaš čiščenje kemikalij , stiskanje zraka , nakupovanje optike , kalibracijska oprema , elektronika , blago ....čisti kakav ..... karkoli )

PS ena taka zgodbica od teh draguljarjev ....Enkrat me je zlatar ( Tomaž) spraševal kako bi odkril če zlato ni čisto . se pravi prodajalec ti prinese debelejšo ploščico zlata.
Zlatar jo lahko pogleda najprej ponavadi s kemičnim testom , pogleda štempelj , certifikat če je , ga stehta z Mohrovo tehtnico ( če poznate ) in skoraj vse štima ..... ampak v zlati ploščici zlata je druga ploščica ... wolframa/tungstena
spec teža zlata je = 19,30 g/cm3
spec teža wolframa = 19,3 g/cm3

ups kaj pa zdaj ... XRF tu ne bo dosti pokazal drugega kot zlato ( wolfram ima tališče 3422°C ) pač je ploščica lepo oblečena.

100g zlata =11.123,20 €
100g W ( ploščica da se ne matraš = 17,00€

kateri NDT test bi pokazal razliko ... ( X ray , Eddy current , .... še kakšen )

[cero]

Zlatar jo lahko pogleda najprej ponavadi s kemičnim testom , pogleda štempelj , certifikat če je , ga stehta z Mohrovo tehtnico ( če poznate ) in skoraj vse štima ..... ampak v zlati ploščici zlata je druga ploščica ... wolframa/tungstena

V praksi, se najprej da na kamen, potem pa prekuje s kladivom.

Običajno zlato za nakit pri nas je 14K, v Italiji pa 18K, za zlatnike 21.5K
Kar je pod 10K se uporablja predvsem tam kjer je potrebna trdnost (ure in podobno).
Karat nima veze z X ampak se označuje z K, v stari grčiji so uporabljali karate kot enoto za tehtanje mislim da iz nekih semen...

[VolkD]

Tu že v osnovi nekaj ne štima , karkoli , kjerkoli ko greš na nek višji razred enostavno za seboj potegne višje stroške ponavadi eksponencialno ( pa imaš čiščenje kemikalij , stiskanje zraka , nakupovanje optike , kalibracijska oprema , elektronika , blago ....čisti kakav ..... karkoli )

Tu preprosto ne razumem kaj si hotel povedati.
Če je govora o rafiniranju zlata potem je s stroški tako, da so pri mali količini, tja do nekje 8g čisto enaki. Razlog je v tem, da moramo pripraviti toliko kemije, da prekrije zlate predmete. Pri tem je praktično vseeno koliko je v posodi teh predmetov. Z večanjem teže zlata namenjenega rafiniranju se stroški seveda večajo, a ne linearno. S tem strošek na 1g počasi upada.

PS ena taka zgodbica od teh draguljarjev ....Enkrat me je zlatar ( Tomaž) spraševal kako bi odkril če zlato ni čisto . se pravi prodajalec ti prinese debelejšo ploščico zlata.
Zlatar jo lahko pogleda najprej ponavadi s kemičnim testom , pogleda štempelj , certifikat če je , ga stehta z Mohrovo tehtnico ( če poznate ) in skoraj vse štima ..... ampak v zlati ploščici zlata je druga ploščica ... wolframa/tungstena
spec teža zlata je = 19,30 g/cm3
spec teža wolframa = 19,3 g/cm3

ups kaj pa zdaj ... XRF tu ne bo dosti pokazal drugega kot zlato ( wolfram ima tališče 3422°C ) pač je ploščica lepo oblečena.

100g zlata =11.123,20 €
100g W ( ploščica da se ne matraš = 17,00€

No najprej je potrebno klasificirati za kakšne vrste zlata se gre. Če je to investicijsko zlato, potem kemični testi odpadejo. Ploščice se namreč ne sme poškodovati. Je pa zato v pomoč sama teža ploščice. Dobijo se namreč v oblikah, ki so težke:

Koda: Izberi vse

1 g      ±0,03 g
5 g      ±0,06 g
10 g     ±0,10 g
20 g     ±0,15 g
50 g     ±0,25 g
100 g    ±0,35 g

Standardi so tu zelo strogi in se dejansko vsi držijo tudi toleranc. Vse kar odstopa od tega se smatra kot sumljivo in se pošlje na dodatno analizo.
Med ostalim sem recimo videl ploščico za 5g, ki je bila prava in enako, ki je ponarejena. Obe so postavili med najprej dve, kasneje med tri elektrode. Ne vem kako točno deluje naprava, a povedali so, da merijo upornost med elektrodami pri različnih frekvencah.
Povsem nekaj drugega je zlato, ki se deklarira kot lomljeno zlato. Če se gre za nakit se vedno odstranijo kamni, poldragi in dragi kamni. Ti se vrednotijo posebej in nimam pojma kako. Preostali kovinski del se pretali, segreje se preko 1064 °C in tako dobimo kapljo zlata. Vse kar se ne raztali se izloči iz kaplje, vse kar pa se raztali je v kaplji zlata kot litina in je enakomerno razporejeno. Od tu dalje je XRF zelo zanesljiv instrument, na dve decimalni mesti pove % posameznih kovin.
Razen tega poznamo, kot je že luccabrassi nekaj omenil, še odstopanje v
- teži in toleranci
- dimenzijah
- magnetni reakciji
- ultrazvočni test (ping test)
- XRF smo pa že omenili

[VolkD]

Običajno zlato za nakit pri nas je 14K, v Italiji pa 18K, za zlatnike 21.5K
Kar je pod 10K se uporablja predvsem tam kjer je potrebna trdnost (ure in podobno).

Čistost zlata je odvisna od marsičesa. Veliko tudi od navad, zato so v različnih državah različni standardi.
8k zlato se recimo v Irski, Angliji, Avstraliji uporablja za nakit nižjih vrednosti.
9k zlato se v Švici, Nemčiji, Avstriji na Češkem prav tako uporablja za nakit nižjih vrednosti.
Skoraj vse to kar z metalnimi detektorji najdejo na plažah je 9k, redko kdaj 14k ali celo 18k.

Karat nima veze z X ampak se označuje z K, v stari grčiji so uporabljali karate kot enoto za tehtanje mislim da iz nekih semen...

V bistvu ima. Oznako X so včasih uporabljali za 10k ali manj, oznako XX pa zelo redko a vedno za 20k
Karat se lahko označuje kot K ali pa kot Kr.

[VolkD]

Tole razliko v tvoji tabeli s procenti ne razumem med 8-karatnim in 9-karatnim zlatom.
Če to drži, potem se 8-karatno zlato najbolj splača prodajat. Najmanj dela in dokaj dober izkupiček v €.

Ne ravno. Najbolj se splača prodajati 24K. Ker vidim, da tabele nisi razumel popolnoma, jo pošiljam še v obliki, kjer boš lahko videl izračune.

Kr.xlsx

To pa je bistveno manj od tvoje računice z zlatom 9x.

Ja seveda, saj sem 9k izbral namenoma, ker je najmanj ugoden.

[cero]

Oznako X so včasih uporabljali za 10k ali manj, oznako XX pa zelo redko a vedno za 20k

Tole izpljune umetna inteligenca na hitro:
Edini "X" ali "XX", ki ga boste našli na evropskem zlatu, so:
XX = Wilhelm Müller (Berlin/Pforzheim) → proizvajalčeva znamka, ničesar ne pove točno o karatih
X = zelo redko kot okrasni ali naključni žig, nikoli za točno čistino

V mislih sem pa imel tole, predvideval sem da je bila zamenejava med karat in krat:

in jo prodali kot 24x.
Zlato, ki je med 9 in 14X

zlata 9X
z zlatom 9x.

[cero]

resno ???

Ko sem jaz prodajal v Aurodentu zlatarni celje, je bilo tako čisto zares.

[VolkD]

Tole izpljune umetna inteligenca na hitro:
Edini "X" ali "XX", ki ga boste našli na evropskem zlatu, so:
XX = Wilhelm Müller (Berlin/Pforzheim) → proizvajalčeva znamka, ničesar ne pove točno o karatih
X = zelo redko kot okrasni ali naključni žig, nikoli za točno čistino

Sicer AI ne gre povsem zaupati, a je vseeno zanimo, ker meni je pa odgovoril takole:

Oznaki X in XX na zlatih predmetih sta se uporabljali v nekdanji Avstro-Ogrski kot stare čistinske oznake za plemenite kovine, preden so uvedli tisočinski sistem.

Kaj sta pomenili:

Oznaka Pomen Približna čistost
X nižja čistina zlata ~14K (ok. 585/1000)
XX višja čistina zlata ~18K (ok. 750/1000)

V mislih sem pa imel tole, predvideval sem da je bila zamenejava med karat in krat:

in jo prodali kot 24x.
Zlato, ki je med 9 in 14X

zlata 9X
z zlatom 9x.

Imaš prav, bom v prihodnje pazil na teke K in X-se.

[VolkD]

Če je govora o rafiniranju zlata potem je s stroški tako, da so pri mali količini, tja do nekje 8g čisto enaki. Razlog je v tem, da moramo pripraviti toliko kemije, da prekrije zlate predmete. Pri tem je praktično vseeno koliko je v posodi teh predmetov. Z večanjem teže zlata namenjenega rafiniranju se stroški seveda večajo, a ne linearno. S tem strošek na 1g počasi upada.

Pri vsem tem sem predvideval, da to počnemo v stekleni čaši iz borosilikatnega stekla. Količina kemikalij in prelomna točka kjer stroški začno naraščati je torej odvisna tudi od površine dna. Z večanjem količine zlata, ki naj bi ga raztopili pa je treba upoštevati še to, da zlatotopka lahko raztopi omejeno količino zlata. V 10mL zlatotopke lahko raztopimo 2,57g zlata, preračunano iz molskih mas, s tem da privzamemo, da je zlatotopka sestavljena iz solne kisline, ki je 37 % in dušikove kisline, ki je 65%. Večinoma ne delamo s sveže pripravljenimi kislinami in so zato procenti manjši. V praksi se zato raje vzame za preračun vrednost 2,2 g zlata v 10mL zlatotopke.
Reakcija je eksotermna.

[VolkD]

Dobro plačano delo, če delaš doma v garaži oz. raje pod nadstreškom. Če pa se to dela v nekem podjetju, z vso laboratorijsko opremo, digestoriji, plačevanjem za nevarne odpadke... je pa računica precej drugačna.

Drži, ali pa tudi ne...
Sem v izgadnji digestorija. Ni nek bav bav. To je v bistvu kuhinjska napa. Seveda mora biti pretok zraka večji in stena med človekom, ki dela in prostorom digestorija pomična.
Laboratorijska oprema v nekem podjetju ni kaj drugačna kot doma pod nadstreškom. Čaše morajo biti iz borosilikatnega stekla, da zdrže eksotermne reakcije. Doma se sicer lahko, na račun časa, odrečeš vakumskim filtracijam. Ampak je filtriranje brez vakuma čista močna mora - dobesedno. Ponoči hodiš gledat, če je že. Pa ni!
Plačevanje nevarnih odpadkov ? Ja, kdo komu plačuje ? Vse je samo stvar znanja. Podjetje, ki se ukvarja samo z rafiniranjem, bo pač plačalo odstranjevanje "nevarnih" odpadkov.
Če pa malo bolj pogledamo kaj ja ta "nevarni odpadek", bomo ugotovili zanimive stvari. Med 92 in 98% je to bakrov(II) klorid. Šment, a ni to tista brozga, ki jo vinogradniki in sadjarji potrebujejo za zatiranje plesni? Ne, ni! Ni pa prav daleč. Ima pa naš bakrov klorid eno pomanjkljivost. Vsebuje še druge soli ( predvsem kloride). Ampak v naši tekočini je zdaleč največ bakrovega klorida. Kako ga prečistiti ? Dokler sem jaz razmišljal o tem problemu se je problem rešil sam. Voda je izhlapela in dobil sem lepe modre kristale. Ker ostale soli niso bile v tako visoki koncentraciji, niso kristalizirale. Več kot 90% nevarnih odpadkov je sedaj pristalo v lepih modrih kristalih.
Da ne uničim preveč osnovne teme, bom naprej na kratko. Z dodatkom NaOH spiranjem in dodajanjem žveplene kisline, dobimo zelo čisto modro galico in kuhinjsko sol. Vsako posebej seveda.
Druga možnost (imam kar povpraševanje) je, da v ta "nevarni odpadek" dodamo železne opilke. Po nekaj dneh pride do substitucije in dobimo baker v prahu in železov(III)klorid. Kam z bakrom v prahu je jasno, kam pa s železovim trikloridom pa mogoče malo manj. No prvo kar je, je to, da ima tako pridobljena zadeva nizko koncentracijo. Torej nazaj v kanto in čakanje na poletje, da sonce dvigne koncentracijo. Mogoče se bo komu posvetilo, če namesto železov(III)klorid rečem feriklorid.

[dejko1]

Ena opcija je tudi, da pripraviš zeleno galico (železov sulfat), ta se prav tako uporablja kot gnojilo oz. fitofarmacevtsko sredstvo (za odstranjevanje mahu).

PS: Velikokrat se "nevarne odpadke" lahko proda drugi firmi kot reagente oz. vstopne surovine...

[VolkD]

Ena opcija je tudi, da pripraviš zeleno galico (železov sulfat), ta se prav tako uporablja kot gnojilo oz. fitofarmacevtsko sredstvo (za odstranjevanje mahu).

PS: Velikokrat se "nevarne odpadke" lahko proda drugi firmi kot reagente oz. vstopne surovine...

Klik Skoraj istočasno sva pisala

No zeleno galico na ta način proizvedem za svoje potrebe. Potrebujem jo namreč kot sredstvo za redukcijo zlata v prvi stopnji rafiniranja.

[dejko1]

Hehe, ja, sem skoraj takoj potem, ko sem napisal, prebral še tvoj prispevek. Pa je bil prav tak nenavaden filing, hmm, a sem to prepisal?