Izdelava domačega digestorija

[VolkD]

IMG_20251120_164923.jpg

Izdelava digestorija v domači delavnici.
Stara hiša z 80 cm zidovi kar prosi, da naredimo digestorij namesto neuporabnega starega okna.
Namesto okna je OBS plošča. Skoznjo je speljana cev s konkretnim ventilatorjem. Zunaj je še 1 m cevi, da izhajajoči plini ne bodo poškodovali fasade. ( ta del bom kasneje fotografiral, saj me je danes prehitela noč).
Na notranji strani so pritrjena U vodila, ki usmerjajo 100x100cm veliko stekleno ploščo navzgor in navzdol. Plošča pravzaprav ni steklena ampak je to pleksi steklo. Aluminijasta U vodila so ojačena še z deščicami, slednje služijo tudi kot nosilec za omejevalnike gibanja pleksi plošče. Za omejevalnike sem uporabil kar običajne pante.
Polička in dno so prevlečeni s PP (Polipropilen), ki je odporen na večino kislin in lugov. Spodaj sem 0,5mm debelo ploščo iz PP ukrojil in zavihal tako, da eventuelno razlitje ne more pod to PP ploščo ( folijo).
Imam še kar nekaj dela, preden bo zadeva spuščena v uporabo. Ampak za jedkanje tiskanih vezij je že kar uporabna.

Tematika je dovolj obsežna, da postane svoja tema zato sem jo iz teme "kaj počnemo v mesecu xx" izdvojil kot samostojno temo.

[cero]

Stestiraj ga z dimom, če je res laminarni pretok zraka, pa preveri do kje lahko imaš odprto steklo da bo še dovolj vleklo.
Vtem videu je precej uporabnih nasvetov(od 23 minute naprej):
https://www.youtube.com/watch?v=RD77dZv4Lnc

[VolkD]

Stestiraj ga z dimom, če je res laminarni pretok zraka, pa preveri do kje lahko imaš odprto steklo da bo še dovolj vleklo.

Imaš idejo kako narediti neškodljiv dim ?

[cero]

glicerin 30% in voda 70%, potem pa na vročo ploščo, ali likalnik, mogoče celo spajkalnik.

[VolkD]

IMG_20251121_164558.jpg

Nadgradnja - polička in osvetlitev.

[cero]

Sedaj imaš samo ventilator, dodat moraš zadnjo pregrado, da ustvariš laminarni pretok zraka.
Hlapi so lahko lažji od zraka ali težji od zraka, če je ventilator na vrhu vleče samo tiste ki so lažji, pa še to samo na stredini in ne v kotih.
Vleči mora povsod enako in to se doseže z zadnjo pregrado, lahko eksperimentiraš z različnimi oblikami in luknjami v pregradi.

[VolkD]

Hlapi so lahko lažji od zraka ali težji od zraka, če je ventilator na vrhu vleče samo tiste ki so lažji, pa še to samo na stredini in ne v kotih.

Imam srećo. Za to kar potrebujem so hlapi vedno lažji od zraka. No v enem primeru ne, a zadevo popravim s segrevanjem raztopine na cca 50°C, tako je reakcija hitrejša in hlapi postanejo lažji.
Imam tudi srečo, da je vir hlapov površina velika cca 1,4 dm2. In tam mimo si želim čim večji pretok zraka.

No če mi vse skupaj ne bo všeč, bom pa spremenil

[VolkD]

Imam tudi srečo, da je vir hlapov površina velika cca 1,4 dm2. In tam mimo si želim čim večji pretok zraka.

V planu pa je tudi zajemanje teh hlapov in mislim, da jih bom peljal skozi kondenzator, ter jih tako utekočinil. Her so to hlapi solne kisline, ki jo tako in tako potrebujem, bom zaradi tega povečal izkoristek in zanesljivo povečal življenjsko dobo ventilatorja. Prehod zraka skozi digestorij pa bo s tem tudi manj kritičen.

[VolkD]

IMG_20251125_175740.jpg

Tole je škatlica narejena iz pleksi stekla. To steklo je produkt recikliranja monitorjev in ga imam precej. Če bi si kdo omislil izdelek iz takega pleksija ga lahko nekaj dobi.
V škatlici je transformator, zraven še evro priključek in stikalo.
Ventilator, ki je vgrajen ( hvala donatorju ) je narejen za 110V sistem, zato potrebujem transformator. To je preprost avtotransformator.

Ko to pišem pa že vem, da bom tole precej spremenil,...

[VolkD]

IMG_20251126_214423.jpg

Tole je trenutna postavitev. Levo je polička, tudi ta je prevlečena z PP, na njej pa akvarijski črpalki za zrak. Ena je že malo utrujena in prosi zamenjavo.
Luč nad polico je s tega zornega kota zelo močna, ko pa smo pred digestorijem ne moti, saj jo zakriva polica namenjena laboratorijski posodi, ki trenutno ni v uporabi ( čista).
Na desni se vidi še škatlico z transformatorjem in napajanje ventilatorja.
Spodaj levo se vidi dva kuhalnika. Na kuhalnikih je aluminijasta posoda, prevlečena s teflonom. V posodi je nekaj kremenčevega peska, na tem pesku pa počiva steklena posoda.
Steklena posoda je sicer laboratorijska narejena iz borosilikatnega stekla, a je kljub temu fino, da je prenos toplote na posodo v več kot le treh točkah, kar seveda zagotovi kremenčev pesek.
Aluminijasta posoda zagotavlja dodatno varnost pred izlivom, če gre vseeno s stekleno posodo kaj narobe.
Desno v vogalu se vidi plastična posoda, do polovice napolnjena z vodo. V to posodo se odlagajo steklene palčke za mešanje, pipete, plastične žlice,...

[VolkD]

Do sedaj sploh še nisem pokazal bistvenega dela digestorija. Gre za del, ki je zunaj prostora.

IMG_20251127_094941.jpg

Vidi se rahel nagib cevi, pod njo je jeklen nosilec, vse skupaj je narejeno tako, da nagib cevi lahko nastavljam.

[VolkD]

IMG_20251127_094959.jpg

Še bližnji pogled.
Zanimivo je, da stane cev 11€, T člen pa preostanek do 43€. Ampak T člen je nujen. Mogoče ne v Ljubljani, a pri nas je kraška burja. Deluje pa približno tako kot "half bridge". To kar gre zgoraj preveč v cev, gre spodaj ven. Povratnega pihanja skozi cev v prostor ostane malo.
Te dni, ko imamo burje na pretek se je tale sistem zelo dobro izkazal. Tudi preko dežja smo šli in ni bilo nobenega zamakanja.

Če bi se izkazalo, da tole ni dovolj, bi pa tale T člen zasukal za 90° in na vsak konec dodal še en T člen. Ampak očitno ne bo potrebe.

[VolkD]

Iščem nekoga, ki bi mi lahko posodil stroj za delanje megle, še bolje, rad bi, da naredi malo megle pri meni v garaži, da preizkusim vlek digestorija. Obljubim en tak lep video posnetek.

[Kroko]

zmešaj glicerin in vodo in v to pomoči razžarjen žebelj, mogoče bo že spajkalnik dovolj. Ali pa narediš žarilno nitko in z tokom uravnavaš količino megle.

[VolkD]

zmešaj glicerin in vodo in v to pomoči razžarjen žebelj, mogoče bo že spajkalnik dovolj. Ali pa narediš žarilno nitko in z tokom uravnavaš količino megle.

ja v Samson Kamnik mi hočejo prodati 5kg glicerina za 50+ €. čisto preveč. Vsega ! 5kg in 50+eur,

[Jakey]

Pogooglat 250ml!! 2.5 deci za 3€, pa še relativno blizu ti je, da greš osebno iskat.

Sicer pa so včasih delali meglo z obrnjenim likalnikom in puhalko glicerina + vode (50:50).

[Kroko]

v merkurju je 1l cc 15 EUR.

[VolkD]

v merkurju je 1l cc 15 EUR.

Koliko tega pravzaprav sploh rabim ?

[mucek]

Jaz sem imel 5l kanto za smoke masino za zurke cca 2 leti ...
Tako da - malo!

[VolkD]

Torej bo 250ml ali pa še manj povsem dovolj ali pa celo preveč.

[mucek]

Cez glavo. Sploh, ker obicajno mesas z vodo 50/50.
Ti bo pa ze par ml naredilo dovolj megle za stestirati pretok.

Lp, G

[Dorijan]

Poglej tudi glasbene trgovine.

[VolkD]

Končno odločitev bo sicer prinesel test z umetno meglo. Ampak nahibam se k temu, da bi naredil transformator z odcepi na 60, 80, 95 in 110V. Potem bi pa preko izbirnega stikala poganjal ventilator.

[Jakey]

Končno odločitev bo sicer prinesel test z umetno meglo. Ampak nahibam se k temu, da bi naredil transformator z odcepi na 60, 80, 95 in 110V. Potem bi pa preko izbirnega stikala poganjal ventilator.

Darko!

Če se prav spomnim, imam nek 110V variak, manjše moči, cca 50W. Če ga poiščem in najdem, je tvoj

[Jakey]

To so navodila od tega variaka. Če ga želiš - je tvoj.

[Obelix]

Pogooglat 250ml!! 2.5 deci za 3€ ...

Čisto malo si se zmotil. 3€ je za 0,5 deci. 2,5 deci je 9€.

[VolkD]

To so navodila od tega variaka. Če ga želiš - je tvoj.

Ja, tole bi bilo pa fino. Če več ne, vsaj toliko časa, da naročim ustrezen transformator. Fino bi bilo tudi zato, da točno določim kakšne napetosti rabim na tem transformatorju.

[Jakey]

Ti svetujem, da če ga montiraš, ga kar pustiš. Jaz ga ne potrebujem nazaj pa tudi že romal je skoraj v odpad večkrat. Za nekaj takega se mi pa zdi več kot perfektn (če seveda je moč tvoje črpalke <= nazivni transformatorja).

[VolkD]

... moč tvoje črpalke

Je nazivnih 43W.

[powr]

Na svojem prestolu

[DusanK]

Nekaj ti še manjka... tisti mini sprej za gašenje požara cca. 750ml. Zihr je zihr.

[luccabrassi]

- če npr neka spojina burno reagira in jo požene skozi vrat erlemajerice kaj storiš , imaš lovilni kanal ?

- v digestoriju se ko se dela dela skozi zaprto steklo .... odprtine rokavice ?

- ok z ognjem ne delaš ; kuhalnik ..ponavadi jih zelo hitro požre rja . ( peščene kopeli ) Če bi se nekaj vžgalo polije po plastiki in pleksiju ......?

- v malem prostoru je pač velika nevarnost da gre kaj narobe .

IMO : do digestorija tu še kar manjka pač so z razlogom taki kot so.

[Jakey]

Saj nimajo vsi digestoriji odprtin za roke, tisto so gloveboxi. Za navaden digestorij je dovolj nastavljiva višina strklenih vrat.

Za lovilni kanal pa ni potrebe, tla so betonska in če bo malo pene šlo čez, se bo preživelo.

- ok z ognjem ne delaš ; kuhalnik ..ponavadi jih zelo hitro požre rja . ( peščene kopeli ) Če bi se nekaj vžgalo polije po plastiki in pleksiju ......?

Tega stavka pa sploh nisem razumel.

[S55RU]

Luccabrassi ima prav, ta stvar je vsaj požarna nevarnost (leseni deli, zašarjena okolica). Poskrbi vsaj za gasilni aparat v bližini.
Za boljšo zaščito pa ne bi škodovalo malo negorljivih materialov (npr. keramike) namesto lesene police, iverne plošče, itd. Ter kakšna zaščita (zaščitno steklo).

Pa naj ne zgleda kot kritika, sigurno je vsaj dihanje bolj zdravo kot pri poskusih zgolj na mizi. Samo, ko je prepozno in prideš v črno kroniko, je prepozno. Hiša hitro zgori, ko človek pozabi na varnost. Je ceneje dati nekaj evrov v dodatno opremo, kot zidati hišo iz nule ali bognedaj, kopati luknje na pokopališču.

[VolkD]

Nekaj ti še manjka... tisti mini sprej za gašenje požara cca. 750ml. Zihr je zihr.

Ni potrebe. V tem digestoriju ne bo nič kar bi lahko gorelo.

[VolkD]

- če npr neka spojina burno reagira in jo požene skozi vrat erlemajerice kaj storiš , imaš lovilni kanal ?

Ne vem, če si opazil, a dno digestorija je prevlečeno s PP folijo.

- v digestoriju se ko se dela dela skozi zaprto steklo .... odprtine rokavice ?

Tega tipa digestorija ne potrebujem.

- ok z ognjem ne delaš ; kuhalnik ..ponavadi jih zelo hitro požre rja .

Odprtega ognja nimam. Imam a kuhalnik. Segrevanje z ognjem ali s kuhalnikom je vedno rizično. Čaša je sicer borosilikatno steklo 3.3 in je namenjena za delo s segrevanjem. Ampak vsemogočna pa seveda ni. marsikatera reakcije je tudi exotermna in se lahko termično zapelje, če nisi previden.
Zato pa je na kuhalniku še "lovilna" posoda v kateri je kremenčev pesek. Slednji prepreči, da bi bil prenos toplote na čašo samo v treh točkah, kar je hudo obremenjujoče za čašo.

- v malem prostoru je pač velika nevarnost da gre kaj narobe .

Splošno dejstvo, ki ga ne moremo zaobiti.

Digestoriji so hudo različni. Univerzalni v laboratorijih imajo vsega vraga, saj morajo zagotoviti ustrezne pogoje za vse vrste reakcij. Moj ni tak, je namenski in brez, da so tipi reakcij definirani ni mogoče reči ali ustreza ali ne.

Se pa da nakladati,...

[VolkD]

Luccabrassi ima prav, ta stvar je vsaj požarna nevarnost (leseni deli, zašarjena okolica). Poskrbi vsaj za gasilni aparat v bližini.
Za boljšo zaščito pa ne bi škodovalo malo negorljivih materialov (npr. keramike) namesto lesene police, iverne plošče, itd. Ter kakšna zaščita (zaščitno steklo).

Zadeva je požarno (ne)varna natančno toliko kot je bila pred predelavo v digestorij. Razlog je v tem, da se tu ne bodo odvijale nobene reakcije katerih produkti bi bili gorljivi, zato ker preprosto ni potrebe za tem. Edina reakcija, ki jo počnem in je požarno nevarna je cementacija bakrovih kloridov z železom. Ampak to počnem in bom še naprej počel na prostem že zato, ker se gre za količine cca 10l, tu pač ni prostora za to. Pri tej reakciji namreč nastaja vodik.
To čemur ti rečeš iverna plošča je OBS plošča 4x premazana z dvokomponentno epoxi barvo. Pa ne z mislijo na požarno varnost, ampak zaradi zaščite pred korozivnimi hlapi, požarno varna je kot stranski efekt. No tisto čemur praviš lesena polica ( verjamem, da imaš podobne, pa je bila asociacija) je negorljiv umeten material prevlečen z PP ( Polopropilen) zaradi zaščite pred jedkimi hlapi ( solna kislina, NOx hlapi, nekaj malega klora ).
Digestorij je pač namenski. To kar se na fotografijah ne vidi, tudi dejansko še manjka, je zaščitna maska s filtri za NOx in klor ( ni nihče omenil ). Videti seveda ni še kup drugih stvari, kot so nitrilne rokavice in posoda na tleh v kateri je raztopljena soda bikarbona ( nihče ni omenil ). V bližini, tudi ni videti, je lijak z vodo.
To kar si mogoče spregledal je pleksi steklo, ki se lahko potegne od zgoraj navzdol in se zaskoči na različnih višinah, najnižje spodaj je 8cm nad robom. To omogoča pravilne pretoke zraka. Na ta način lahko zračni pretok dvigne tudi pline, ki so sicer težji od zraka, navzgor v ventilator.
Ni pa vedno potrebe za takim pretokom. Pri nekaterih postopkih se pojavlja le malo hlapov solne kisline in takrat bi si želel precej manjšega pretoka. To bo rešeno s transformatorjem z odcepi - ventilator se bo vrtel različno hitro. Kakšne napetosti morajo biti na odcepih bom pa ugotovil z varijakom. Pri tem je treba paziti, da pri najnižji želeni hitrosti ventilatorja, ventilator dejansko tudi starta. To kar moram še narediti je meritev zadrževanja zraka/plinov v različnih delih pri različnih hitrostih ventilatorja. problem se zagotovo ne bo pojavil spodaj, lahko pa se to zgodi zgoraj v vogalih. V tem primeru bo treba dodati pregrade za usmerjanje pretoka.

Tako, te stvari sem razložil. Za v bodoče pa bi prosil, če se vzdržite komentarjev, ki niso strokovno razloženi zakaj je nekaj nevarno. Ker sejanje strahu iz naslova neznanja imam v teh zadnjih mesecih že dovolj.
Da boste bolje razumeli: Žarnice tudi ne grem menjat v skafandru.

[Kroko]

Meni je pa všeč, edino OBS bi pobarval na belo. Bo bolša svetloba če ne drugega.
Imaš pa čedalje več stvari notri naloženih. Na Markotovi sliki že izgleda kot skladišče brez prostora za dejansko delo.

[VolkD]

Meni je pa všeč, edino OBS bi pobarval na belo. Bo bolša svetloba če ne drugega.

Tudi kaj drugega Ideja je, da bi tudi to "oblekel" v PP folijo debeline 0,5mm. Enako kot je na tleh, žal sem zadnjič vzel zadnjo . Ko dobijo bom šel iskat. Saj folija 140x100 cm je poceni - 3,99€ + DDV. Je pa odlična zaščita proti tako kislinam, kot tudi proti lugom.

Imaš pa čedalje več stvari notri naloženih. Na Markotovi sliki že izgleda kot skladišče brez prostora za dejansko delo.

Hehe,.. ni tako. Na polički so akvarijske črpalke za zrak. Uvajanje zraka potrebujem pri AP metodi jedkanja (uporabno tudi za izdelavo tiskanih vezij).
Levo spodaj je steklenica s solno kislino, ki je tu dobila svoje domovanje. Tu bo tudi ostala, ker kljub temu, da je zaprta stalno pušča nekaj malega hlapov. Zraven sta dva štedilnika, na njih pa so lovilne posode, ki pridejo prav v slučaju, da kakšna čaša poči (se mi še ni zgodilo). Istočasno pa je v njih kremenčev pesek, ki omogoča prenos toplotne energije na čašo v več kot treh točkah.
Nekje pri "ušesu" je enlenmajer posoda z dodanim filtrirnim lijem. Trenutno je v njem voda, ki je odnesla s seboj nekaj zlatih folij z jedkanih tiskanih vezij. No ni povsem čista, voda vsebuje okrog 2% bakrovih soli ( zelo svetla nežno modra barva). Bakrovih soli je tu premalo, da bi lahko iz tega pridobil baker, zato gre ta voda v kanto in čaka na pomlad/poletje. Takrat bom z izparevanjem povečal koncentracijo. Voda gre v enlenmajer posodo, zlate luske ostanejo v filtru.
Zraven nje ( nad ramo) je posoda v kateri se zbirajo filtrirni papirji, ki vsebujejo zlate luske. Vsebina naslednje posode je nujna za start naslednje sarže. V posodi so bakrovi kloridi. Zraven, modra steklenica s patent zamaškom, je navadna steklenica z brizgalko. V njej je destilirana voda, ki se jo uporabi kot pomoč pri spiranju čaš, ko kaj pretakamo iz ene v drugo.
Digestorij trenutno ni v pogonu, saj v njem ne poteka nobena reakcija, ki bi proizvajala nevarne hlape. No, solna kislina, čeprav zaprta, daje nekaj malega hlapov solne kisline. A taka steklenica solne kisline je namenjena za domačo rabo in ne rabi biti shranjena v digestoriju.
Postavitev posod in opreme v digestoriju je taka kot bo, ko bo digestorij polno deloval. Mogoče sicer še kaj dodam, a ne veliko. To je pomembno predvsem zato, da bom lahko stestiral kakšen je pretok plinov v tem prostoru. Posoda v tem prostoru seveda vpliva na to kako se zrak pretaka in kje se plini ustavijo in mogoče zadržujejo.