Nova vrsta rudarjenja zlata

[VolkD]

Uvod
Verjetno imate skriti zaklad zaklenjen nekje v vaši garaži ali pri meni celo na dvorišču. Preden pomislite, da bi zavrgli tisto staro elektroniko, računalnike stare instrumente in elemente, pomislite na "Gold Mining"; saj je v odpadku, lahko shranjena določrma količina zlata. Ker cena zlata znaša že skoraj 90 € za gram, je nedvomno zanimiva pustolovščina odkrivanja novih načinov pridobivanja zlata in drugih plemenitih kovin. Odpadno zlato si lahko predstavljate kot novo rudarjenje zlata.

Odpadno zlato je izraz, ki se uporablja za opis katerega koli predmeta, ki vsebuje zlato, ki je zastarel in ne bo več uporaben v sedanji obliki ter ga je mogoče reciklirati za ustvarjanje novega zlata, kovin srebrne platinaste skupine in drugih pomembnih kovin. Približno 7 % svetovnega zlata je v e-odpadkih, ki nastanejo iz starih prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov, igrač in tako naprej. Olimpijske medalje Tokio 2020, ki so bile sestavljene iz približno 560 g zlata, so bile v celoti reciklirane iz gospodinjske elektronike. Morda vam lahko spomladansko čiščenje domov in garaž pomaga odkriti skrite zaklade.

Dejstva
Po podatkih ZN se letno proizvede okoli 57 milijonov ton e-odpadkov, le okoli 20 % pa se jih pravilno zbere in reciklira. Poročila EPA kažejo, da so samo ZDA leta 2018 proizvedle 2,7 milijona ton odpadkov zabavne elektronike. Večina teh e-odpadkov izvira iz osebnih naprav, kot so računalniki, pametni telefoni, tablice, televizorji, večji gospodinjski aparati, kot tudi grelna in hladilna oprema.

Čeprav večina zlata, ki je na voljo na trgu, prihaja iz tradicionalnega (primarnega) pridobivanja zlata, drugi viri vztrajno pridobivajo zagon. Približno 23 % zlata, ki je na voljo za porabo, je recikliranega iz odpadnega zlata, kot so nakit in kovanci, 3 % pa iz recikliranih elektronskih odpadkov. Glede na velikanska tveganja in onesnaževanje okolja, povezana s tradicionalnim rudarjenjem zlata, je 300-krat bolje reciklirati zlato kot ga pridobivati.

Izdelava olimpijskih medalj leta 2020 je pokazala, da bi smeti včeraj lahko postale jutrišnja prednost. S prošnjo japonskih državljanov, naj v dveh letih donirajo svoje potrošniške naprave, kot so rabljeni mobilni telefoni, majhne naprave in aparati, so organizatorji reciklirali 5000 medalj iz 78.985 ton elektronskih odpadkov.

Pridobivanje odpadnega zlata in plemenitih kovin
Medtem ko je nekaj odpadnega zlata mogoče dobiti brezplačno, se za druge plača. Razvrščena vezja, procesorje, mikročipe, odpadne kose nakita in avtomobilske katalizatorje je običajno mogoče kupiti na zasebnih tržnicah, kot sta eBay in Craigslist, ali pri lokalnih trgovcih z odpadki. Elektronske delavnice imajo običajno v svojih delavnicah kup neuporabljenih ali poškodovanih starih računalnikov in elektronike, ki so jih morda pripravljeni dati brezplačno ali za majheno nadomestilo (sixpack ne škodije). Vlaganje v staro zlato vam omogoča nakup po ceni, nižji od tržne, in preprodajo s hitrim dobičkom.

Pregovor, da je več bolje, v veliki meri velja za to dejavnost. Imeti veliko elektronike za pridobivanje odpadnega zlata je veliko bolj donosno kot le nekaj njih. To pomeni, da en prenosnik ali mobilni telefon morda ne bo zagotovil poštene količine zlata, ki si ga želite. Na primer, prenosni računalnik v povprečju vsebuje približno 0,006 gramov zlata, zato bi kilogram zlata zahteval veliko takih naprav.

Zadržki glede varnosti pri pridobivanju in rafiniranju zlata
Čeprav je mogoče doma pridobiti odpadno zlato iz stare elektronike, je treba opozoriti, da je postopek lahko nevaren. Pred začetkom je morda potrebna tudi določena raven tehničnega znanja. Elektronika poleg plemenitih kovin vsebuje tudi druge škodljive kovine, kot so živo srebro, svinec in arzen. Te kovine, skupaj z drugimi materiali, ki jih vsebujejo e-odpadki, so ob slabem ravnanju jedke in nevarne za zdravje in okolje.
Zato je zelo priporočljivo nositi zaščitne prevleke, kot so rokavice, kombinezoni, očala in ustrezen respirator.

Cene zlata in drugih plemenitih kovin
Naraščajoče cene zlata in drugih plemenitih kovin ponujajo množico možnosti za navdušence in profesionalce, da zaslužijo s trgovanjem z odpadnim zlatim nakitom, odpadno elektroniko in transakcijami z odpadnimi katalizatorji. Številni dejavniki spodbujajo razcvet cen zlata. Najpomembnejše je obratno razmerje med ceno zlata in vrednostjo ameriških dolarjev.

Povzeto po: https://www.goldnscrap.com/

[ivor]

Ko si že omenil olimpijske medalje: Izvedel sem, da so medalje iz zadnje olimpijade v Parizu zelo slabe kvalitete izdelave klik klik . Športniki, dobitniki medalj se pritožujejo, da so že po kratkem času po podelitvi začele dobesedno razpadati. Najslabše so se sicer izkazale bronaste, a tudi zlate in srebrne že po nekaj mesecih izgubljajo svoj sijaj. Nekateri športniki so razočarani in resno razmišljajo o vračanju osvojenih medalj.

[VolkD]

Ko si že omenil olimpijske medalje: Izvedel sem, da so medalje iz zadnje olimpijade v Parizu zelo slabe kvalitete izdelave klik klik.

Ne vem povsem točno kako in iz česa so izdelovali medalje v Parizu. V zgornjem prispevku je govora o medaljah iz Tokija 2020. Sicer pa je v zlatih medaljah, tudi olimpijskih, bore malo zlata. Večina je srebro, nekaj gramov (<10) pa je zlata. Pariška olimpijska zlata medalja pa vsebuje razen tega še nekaj železa; delčkov Eifflovega stolpa. Zlato na medaljah ni 24 karatno. Tudi sicer je 24x (karatno) zlato precej neuporabno za karkoli, ker je preveč mehko in ima slabo trdnost. Se pa več kot odlično valja in oblikuje.
Drugače pa se z rafiniranjem zlata iz e-odpadkov, da z ne preveč vlaganja dobiti 3N zlato. Pri tem 3N pomeni tri devetke, torej čistost 99,9%. To je torej 24 karatno zlato. Pri mojih poizkusih sem uspel pridobiti nekaj g takega zlata. Ostalo je 95% (22 karat) čistosti, v glavnem zaradi primesi srebra. Se da tudi to izboljšati. Dovolj je že še ena stopnja rafiniranja.

[BojanR]

Drugače pa se z rafiniranjem zlata iz e-odpadkov, da z ne preveč vlaganja dobiti 3N zlato. Pri tem 3N pomeni tri devetke, torej čistost 99,9%. To je torej 24 karatno zlato. Pri mojih poizkusih sem uspel pridobiti nekaj g takega zlata. Ostalo je 95% (22 karat) čistosti, v glavnem zaradi primesi srebra. Se da tudi to izboljšati. Dovolj je že še ena stopnja rafiniranja.

Čisto iz firbca, kje si ga prodal in koliko si zaslužil, ko si odštel stroške kemikalij (in dela)?

[dejko1]

Največji problem, ki ga jaz vidim pri taki "domači" predelavi zlata je, da gre večinoma za cherry-picking. Predelaš nekaj zlata, ampak hkrati narediš precej relativno toksičnih odpadkov, ki se jih ne splača reciklirat naprej (da se jih, ampak z izgubo). Se nebi čudil če pri majhnih predelovalcih končajo v kanalizaciji...

[VolkD]

Čisto iz firbca, kje si ga prodal in koliko si zaslužil, ko si odštel stroške kemikalij (in dela)?

Nisem prodal, ker se ne splača. Razlog je v diagramu spodaj.

Če in ko bom potreboval denar, pa bom prodal tukaj.
Stroški kemikalij so relativno majhni, a vseeno. Za recimo 10g zlata sem potreboval 7l solne kisline, ki sem jo nabavil po 1,7€ na l. Potreboval sem tudi 0,22l dušikove kisline, za cel l sem dal 5,2€. Omembe vreden je še natrijev metabisulfit. Tega vraga nisem mogel dobiti manj kot 25kg. Teoretično bi ga potreboval 30g. Ampak ker ne veš vnaprej koliko zlata boš dobil, ker upaš da bo več,... sem ga porabil 80mg. No za 25kg sem dal 43€.

Nekaj drugega je laboratorijska posoda, maska in filtri, ampak ne vem, če to lahko štejem kot strošek, saj jo še imam. Ničesar nisem razbil ( lahko pa bi ).
Delo! Hmm,.. saj od tega ne živim. Je samo hobi. In kot hobi mi za razliko od veliko ostalih, prinaša in ne odnaša. No pa poglejmo teh teoretično 10g zlata. Če ga po sedanjih pogojih spremenim v € bi dobil 850€. Koliko časa sem zato porabil ? Uffff... Veeeeeeeeeeeeeliko. In v tem veliko časa sem neizmerno užival.

[VolkD]

Največji problem, ki ga jaz vidim pri taki "domači" predelavi zlata je, da gre večinoma za cherry-picking. Predelaš nekaj zlata, ampak hkrati narediš precej relativno toksičnih odpadkov, ki se jih ne splača reciklirat naprej (da se jih, ampak z izgubo). Se nebi čudil če pri majhnih predelovalcih končajo v kanalizaciji...

Ja, tole mantra tistih, ki z veliko hitrostjo startajo proč v trenutku, ko rečeš kemija. No pa saj je takih, ki na expres startajo stran, tudi ko rečeš izdelava TIV, pa tudi takih, ko rečeš elektronika. Vsem je skupen strah pred neznanim. Ko pa jih postaviš pred dejansko situacijo in jih vprašaš česa se točno bojijo, ne vedo povedati.
Pa pojdimo po vrsti:
- pri rafiniranju zlata, ki je v obliki neke pozlate se velikokrat poslužimo metode pri kateri kislina raztopi osnovne kovine, zlato pa ostane. Pri tej metodi sem začel zato, ker le ta povzroči količinsko največ stranskih produktov. Popularno se tej metodi reče AP. Potrebujemo solno kislino, bakrov klorid (modra galica) in kisik. Produkt pa je odvisen od tega kaj damo v to raztopino. Če je to pozlačeno tiskano vezje, potem je to baker na katerem je pozlata (ni čisto tako, a za razlago bo dovolj dobro).
Ne poznam nikogar, ki bi kupil modro galico in jo uporabil. Razlog je preprost, rezultat reakcije je bakrov klorid. Ta bakrov klorid potem uporabimo v naslednji sarži. Kaj pa prvič ? Drži! Prvič je problem, ki ga rešimo z nekaj kapljic vodikovega peroksida (lahko uporabimo tudi odpadno raztopino od jedkanja tiskanih vezij). Kisik dobimo s pomočjo vpihovanja zraka po cevki ( akvarijska pumpa ). Rezultat vsega skupaj je bakrov klorid in voda.
Kot sem že omenil, bakrov klorid potrebujemo pri naslednji sarži in krog je zaključen.
Pa ni povsem tako. Kljub vsemu povedanemu imamo presežek bakrovega klorida. No konkretno v mojem primeru mi je vsaj polovico tega zaplenil sosed, ki ima nekaj vinogradov. Dodal je še precej vode in apneno brozgo, ter dobil Kuprablau. Slednji služi zatiranju peronospore vinske trte (Plasmopara viticola), rdečega listnega ožiga vinske trte, črne grozdne gnilobe, pa tudi za zatiranje drugih gljivičnih bolezni sadja. Preventive radi je naredil zelo blago raztopino in bil kaznovan s tem, da je morel špricati večkrat.
Še vedno sem imel presežek bakrovega klorida. No nekaj sem ga shranil za letošnjo sezono, nekaj pa,... veliko plastično vedro in kos železa. Pričakoval sem, da bom moral čakati vsaj kakšen teden, a sem se uštel. Že preko noči se je naredila takoimenovana cementacija. Izločil se je baker v prahu. Tekočino sem odlil v drugo kanto, usedlino pa prestavil v staro inox posodo. Vsi smo vajeni bakra kot kovine z bakrenim sijem. Tu pa sem imel bakren prah, ki je bil temno, res temno rjave barve. Skoraj dva kg in pol je bilo tega. Na odpadu je čudno gledal in samo zmajal z glavo. V redu, a ravno tega boš dobil sem si rekel.
Pretalil sem prah in vlil štiri ingote po cca 0,6kg. No to je šlo pa tudi odpadarju v slast. In to kot prva klasa.

Ampak hudič je v podrobnostih.
- Ena od teh je v tistem "ni čisto tako, a za razlago bo dovolj dobro". Zlato skoraj nikoli ni nanešeno direktno na baker. Ponavadi je na baker nanešen sloj niklja. Tega je sicer manj, celo manj kot zlata a je tu. V tej drugi kanti se torej pojavi nikljev klorid.
- Druga, ki nanjo nisem nakazal in je do sedaj ostala skrita je spajka. Torej večinoma kositer in svinc. Ta dva proizvedeta vsak svoj klorid. Da bo vse skupaj jasno - tega je strahotno malo. Veste kako vem ? Ko se postaviš na drugo stran, ti je vse bolj jasno. Kositrov klorid potrebujem. Iz vsega tega zdaj potegniti ven to snov je pa kar delo, ki zahteva nekaj znanja in potrpežljivosti, nazadnje pa tega dobiš tako malo, da se bojiš kihniti. Kositrov klorid je namreč bel prah. No če sem natančen bi moral reči kositrov di klorid torej SnCl2. Snov rada tvori kristale, a ji ne dam tega veselja, raztopim zadevo v blagi solni kislini in shranim. Pri celotnem postopku je v igri dehidracija, zato dobim ostale soli v trdi obliki. Vsega skupaj je za slab mm v čaši od 500ml.
SnCl2 se uporablja kot redukcijsko sredstvo. Z njim ugotavljam prisotnost in količino zlata v raztopini.

[VolkD]

Pozabili smo na zlate ostanke v filtru. Te je treba tudi obdelati. Najprej je treba vse to raztopiti v zlatotopki.
Ljudje večinoma mislijo, da je za to početje treba imeti najmanj 200l velik sod. V resnici je to le mit z interneta/yutube in podobnih "lažnih" virov, ki nabirajo oglede in denar na račun naivnih.
Resnica je preklemano drugačna!
Za raztapljanje 1g zlata potrebujemo 2 do 3ml zlatotopke. OK, zaokrožimo na 4ml. Torej potrebujemo 3ml solne kisline in 1ml dušikove kisline.

Ta mešanica je tako imenovana idealna mešanica v kateri se zlato zelo hitro raztopi. Cca 3 minute. Hja to je nemogoče doseči, saj ne vemo točne koncentracije naše dušikove kisline in tudi ne naše solne kisline. Razen tega si tako hitrih reakcij niti ne želimo, ker nočemo prevretja preko roba posode.
Razen tega imamo v posodi razen naših zlatih lističev tudi zlat prah ujet v filtru. In vse to bi morali potopiti v zlatotopko. Zelo hitro lahko s takim razmišljanjem pridemo do 200ml zlatotopke, kar je pa zelo zelo narobe. Tako s stališča porabe in €€, kot tudi s stališča varnosti. Ko dušikova kislina pride v stik s čemurkoli, se začno sproščati dušikovi oksidi. V glavnem je to oksid in dioksid. Oba sta strupena! Dioksid je rjavo oranžen plin, ki ga zaradi barve hitro zaznamo in se lahko umaknemo, ali pa se zavarujemo z masko. Dušikov oksid pa je brezbarven plin. Na srečo v stiku z zrakom hitro oksidira in postane viden dušikov dioksid. Vsem tem dušikovim oksidom rečemo s skupnim imenom kar NOx - i. To je tista stvar, ki je ne želimo imeti. Vsaj ne več kot je nujno potrebno.

Če v 196ml solne kisline damo naš papirni filter z 1g zlata, bo celoten filter in zlato, pokrito z tekočino. Potem pa s kapalko dodamo 1ml, lahko tudi 2ml dušikove kisline, bomo proizvedli zelo majhne količine NOx plinov. S tako majhno količino je delo dovolj varno tudi brez maske, a je prav, da smo na odprtem.
Če pogledamo kje se NOx pojavljajo bomo hitro videli, da je glavni generator tega motor z notranjim izgorevanjem. Če pa pogledamo koliko teh plinov se proizvede v katerem od primerov, bo postalo jasno, da je povprečen avtomehanik bistveno bolj ogrožen, kot pa nekdo, ki se ukvarja s tovrstnim poizkusom. Kljub temu, masko gor in je!

[mare69]

V teh je paladij: viewtopic.php?f=99&t=15629

Samo povem

[VolkD]

V teh je paladij: https://s5tech.net/viewtopic.php?f=99&t=15629

Samo povem

Drži, je pa tudi nekaj srebra in nekaj platine. Vsega skupaj je premalo, da bi se človek dajal s tem. No srebro še mogoče, ker je postopek dokaj enostaven. Če koga zanima, lahko napišem.

[valter]

Ja me zanima saj je srebra kar nekaj po kontaktih.

[dejko1]

Hehe, vidim, da si res kar uspešno recikliral zadevo Izgleda jaz samo nisem imel dovolj domišljije, kaj naj bi naredil z bakrom... A predeloval si fingerje ali pine ali mešanico (0,6kg bakra se mi zdi kar precej samo za pcb)?

[VolkD]

Ja me zanima saj je srebra kar nekaj po kontaktih.

Bom v eni drugi temi.

[VolkD]

A predeloval si fingerje ali pine ali mešanico (0,6kg bakra se mi zdi kar precej samo za pcb)?

Ja odvisno kaj počneš je v raztopini več ali pa manj modre galice. Največ jo proizvede proces pri razgradnji pozlačenih tiskanih vezij, ki so v monitorjih, istočasno pa dobiš tudi namanj zlata. So pa ta vezja lahko dosegljiva. Teorija pravi, naj bi iz 8 kg teh vezij dobil 1g zlata. Praksa to krepko zanika (0,66). Dobiš pa zato veliko bakra, ker so pozlačene površine velike. Ni ravno ugodno, a tudi to je treba spraviti izpod nog.