Kaljenje

[JernejL]

Bi lahko s tem tudi kalil kakšne kose orodja (npr. kitajske hex nastavke)?

[VolkD]

Bi lahko s tem tudi kalil kakšne kose orodja (npr. kitajske hex nastavke)?

Ja seveda. Ampak pri kaljenju je najbolj bistveno ohlajanje. Tu treba potem poiskati ustrezno olje. Lahko tudi mešanico olj in vode. V glavnem, ohlajanje mora biti čim hitrejše. Ni pa nujno, da so kitajski nastavki primereni za kaljenje, če ne vsebujejo dovolj ogljika, potem kaljenje ne bo uspešno.

Lahko prideš pa bomo preizkusili.

[Jakey]

Bi lahko s tem tudi kalil kakšne kose orodja (npr. kitajske hex nastavke)?

Ja seveda. Ampak pri kaljenju je najbolj bistveno ohlajanje. Tu treba potem poiskati ustrezno olje. Lahko tudi mešanico olj in vode. V glavnem, ohlajanje mora biti čim hitrejše.

Ne bo držalo, si se konkretno uštel. Bolj pomembno je: 1. material, 2.temperatura, 3. medij ohlajanja (dušik, zrak, voda, olje), 4. čas ohlajanja (nikakor ne drži "čim hitrejše", niti približno), 5. trdota =/= žilavost, kar v tem primeru pride bolj prav.

(Ne vem niti od kod mnenje, da vijačni nastavki niso pravilno kaljeni glede na material. Če je pa material čigumi, pa najprej vidiš po ceni)

[VolkD]

Ne bo držalo, si se konkretno uštel.

A lahko definiraš kaj si drugače, bolje povedal kot jaz ?

[Jakey]

V glavnem, ohlajanje mora biti čim hitrejše.

Da to ne drži niti približno.

[VolkD]

Videti je, da sva se narobe razumela.
Hitrost ohlajanja kovine, ki se kali je odvisna v čem to kovino kalimo. Od tega je namreč odvisna toplotna prevodnost.
Namesto ohlajanje bi moral napisati pomakanje. Le tako namreč lahko dosežemo enako stopnjo kaljenja dela, ki ga pomočimo.

[VolkD]

Ne vem niti od kod mnenje, da vijačni nastavki niso pravilno kaljeni glede na material. Če je pa material čigumi, pa najprej vidiš po ceni

In če smo že pikolivski, pa dajmo:...
Kakšen je material se najlepše in najenostavneje vidi z analizo. Že XRF je dovolj dober za to. Cena pri tem nima prav velike vloge. To kar je pri nas poceni je lahko nekje drugje drago.

[MadMax]

Če je že treba biti pikolovski, kali se tudi z zrakom, ne samo s "pomakanjem". Ali pa s pršenjem hladila po obdelovancu.
Na srečo ima Jakey dovolj znanja strojništva (in s tem tudi nekaj metalurgije), da ne pusti širit traparij, ki kaljenje zreducirajo na šank nivo čimhitrejšega pomakanja.

[VolkD]

MadMax, kaj si hotel povedat?

[MadMax]

Da je kaljenje ena komplicirana veja tehnologije obdelave, ne pa da je "samo hitrost ohlajanja pomembna".
Začne pa se pri izbiri materiala-surovca za izdelek z želenimi končnimi lastnostmi, ne pa da kaljenje prilagajaš rezultatu analize nekega kitajskega kosa.
Detajle pa prilagajaš še s površinskim doziranjem legirnih materialov, globino segrevanja, ...

[VolkD]

Da je kaljenje ena komplicirana veja tehnologije obdelave, ne pa da je "samo hitrost ohlajanja pomembna".
Začne pa se pri izbiri materiala-surovca za izdelek z želenimi končnimi lastnostmi, ne pa da kaljenje prilagajaš rezultatu analize nekega kitajskega kosa.
Detajle pa prilagajaš še s površinskim doziranjem legirnih materialov, globino segrevanja, ...

No tole se pa že lepše sliši in predvsem je daleč od tvojega prejšnjega prispevka ( sploh v prvi verziji, kasneje si ga popravil) v katerem omenjaš gostilniško debato.

In nikjer nisem omenil, da je pomembna samo hitrost ohlajanja. Še več, poudaril sem, da če material nima dovolj ogljika s kaljenjem ne bo nič.

Drugače pa moje izkušnje z obdelavo materialov in kaljenjem so res majhne. Sem pa pomagal pri ročni izdelavi nožev v kovaški delavnici v Orehku. Verjetno se jih je naredilo preko sto, mogoče tudi preko dvesto, ne vem, enega imam tudi sam. Če se spomnim tistih časov, potem imam še vedno pred očmi odprtino 18x18 cm v kovaško peč, namenjeno prav izdelavi nožev.
Še sreča, da so kovačijo zaprli, ker bi drugače nikoli ne zašel v vode elektronike. No zdaj me pa te stvari spet grabijo.

[Jakey]

Kaljenje je postopek, kjer se spremeni kristalna struktura materiala. Oziroma, bolje rečeno, uredi. Obstajajo tudi postopki kot so gašenje, poboljšanje, popuščanje, pa še jih je.

In da ti en komad zakališ, da dela kot mora, ga moraš najprej primerno segret. Ni vsako segrevanje dobro, niti približno. Najlažje je s prenerjem zagret do žarečega, a s tem kos površinsko razogljičiš (ogljik zgori, in do neke globine se material razogljiči. To je odvisno od temperature in časa segrevanja). To ni pomembno v primeru, če pride po termalni obdelavi še površinsko brušenje (preko razogljičene plasti, seveda). Temu se da v veliki meri izogniti, če se komad kali v t.i. vakumu oz. dušikovi komori, kjer se kisik nadomesti z dušikom in je razogličenje znatno nižje.

Potem je tu temperatura. Če se dela nek nož, kaj šele nekaj industrijskega, je okno temperature zelo ozko, lahko tudi manj kot 30°.

Npr. material OSIKRO4 (včasih so iz njega izdelovali skalpele, potem ga je zamenjal material z višjo vsebnostjo kroma), se kali pri 860-900°C. Če ga kališ pri 860 bo imel takoj po kaljenju 63HRC, če ga segrevaš do 900°C pa že lahko celo 64-65HRC. To sicer ni pretirano pomembno, saj se kasneje še popušča, a že tu lahko pride do razlike za več kot 1 rockwell. Pa da ne bo pomote, 30-31HRC ni enako kot 60-61HRC. Skala za merjenje trdote niti približno ni linearna in razlika za 1HRC ni enaka pri 30 in 60 HRC.

Brat od OSIKRO4 je OSIKRO2. Razlika je v tem, da ima slednji 0.1% ogljika MANJ, ostalo je enako. Razlika v temperaturi kaljenja je zašiftana za 40°C, oziroma je 890-930°C.

Sledi kaljenje, oziroma ohlajanje. Najslabše legirana jekla se kalijo v vodi, boljša v olju, najboljša na zraku (slaba-bolja-najboljša je relativno, a to je čez palec za občutek). Obstaja tudi megla, ventilatorji, pa še kaj se najde, a to načeloma določa metalurg oziroma tisti, ki napiše kalilni list. Če je kalilni medij preagresiven (za zelo trda jekla je to npr. voda), bo kos ob kaljenju počil. Posebej rado se dogaja pri tankih in/ali dolgih komadih.

Ker je jeklo po kaljenju zelo krhko, sicer zelo trdo, ga je potrebno popuščati. To pomeni zopet segrevati in dolgo ohlajati, da se pretirane napetosti znotraj materiala sprostijo, sicer komad poči ob uporabi. Tu se bližamo končnemu izdelku, in sicer končni stopnji toplotne obdelave. Tudi popuščanje je zelo pomembna zadeva. Običajno se popušča pri nižjih temperaturah, nekje 100-400°C, tudi časovni intervali so različni, kjer se vsakih 100°C lahko odraža tudi za 2 cela HRC ali več. Tu se šele določi končna trdota materiala, ki je sproščen vseh (pretiranih) napetosti.

Govoriti "nekaj zagreti in nekaj ohladiti" je kot bi FDVjovc dal neznani upor dohtrju in rekel, naj ga zamenja na matični plošči, da bo računalnik bolje deloval, tako da kaljenje česarkoli v domači delavnici, brez predpogoja, da veš kateri material imaš (werkstoff nummer je optimaln), je iskanje vezalke na farmi črvov.

[Krampus]

Prosim brez prepiranja
Noži so glede kaljenja relativno enostavna zadeva, dokler so velikosti do 20 cm rezila.
Ko pa se dolžina rezila podaljša, pa pridejo v poštev tudi druge lastnosti osnovnega materiala.
Pri kaljenih izdelkih je zelo pomembna žilavost materiala, ki po toplotni obdelavi zagotovi trdnost (ne trdoto) izdelka.

Recimo, pri zobnikih in verižnikih je pomembno, da je površina zoba trda, koren zoba pa trden (žilav)
Takšne lastnosti se dosegajo z več različnimi postopki, lahko je površinsko kaljenje, pri katerem ogrejemo material samo do določene globine, lahko je površina do obdelana s postopki, ki difundirajo ogljik v določeno globino, ki se potem kali,...

Večina se je srečala tudi z okroglimi linearnimi vodili, ki so tudi samo površinsko trda.

[cero]

Recimo, pri zobnikih in verižnikih je pomembno, da je površina zoba trda, koren zoba pa trden (žilav)
Takšne lastnosti se dosegajo z več različnimi postopki, lahko je površinsko kaljenje, pri katerem ogrejemo material samo do določene globine, lahko je površina do obdelana s postopki, ki difundirajo ogljik v določeno globino, ki se potem kali,...

Včasih so nas učili, da se zobnike cementira:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Cementiranje_jekla

[Krampus]

cementiranje = postopek difundiranja ogljika v globino